21. |
22. Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regijiAneja Marinič, 2018 Abstract: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno
izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve
na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična
izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki
smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar
pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv
sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik
vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in
ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz
izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo
na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec
teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene.
Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve
kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške
regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na
njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile.
Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva
proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji
prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Published: 12.01.2021; Views: 1203; Downloads: 106
 Fulltext (2,02 MB) |
23. |
24. |
25. |
26. Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitveJasmina Smajić Šupuk, 2016 Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo
dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo.
Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu,
predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo.
Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti
financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja
socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju
treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj
svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega
podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih
okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele
usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih
skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da
je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim
za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast
tovrstnih podjetij počasnejša.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 776; Downloads: 54
Fulltext (1,04 MB) |
27. Položaj mladih na trgu dela v Goriških BrdihKristina Brašnić, 2013 Abstract: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti.
Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in
ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo
obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja
kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere.
Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere
mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo
razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi
ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na
trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu
dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V
naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje
brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje
smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V
empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede
njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS
in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove
karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi
mladimi iz Goriških brd.
Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede
njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost
napredovanja in ustvarjanja kariere.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Published: 29.07.2021; Views: 1165; Downloads: 69
Fulltext (1,01 MB) |
28. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 958; Downloads: 0
Fulltext (1,10 MB) |
29. |
30. |
