Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Slovenski bančni prostor je močno občutil in še vedno doživlja spremembe, ki jih je s seboj prinesla gospodarska in finančna kriza. Te spremembe se kažejo v pojavu globalizacije, povezovanju finančnih družb, razvoju novih finančnih instrumentov, naraščajoči odvisnosti od informacijske tehnologije ter nastanku in porastu tveganj. Vse to ima močan vpliv na dejavnost bank. In če je središče našega razmišljanja usmerjeno na področje korporativnega upravljanja in korporativne varnosti, je treba poudariti, kako pomembno je biti pripravljen na dinamične spremembe v okolju in krepiti naše zavedanje o celovitem obvladovanju tveganj, ki jih to okolje prinaša. Osnova za razmišljanje o korporativni varnosti v postopkih združevanja bank izhaja iz v slovenskem prostoru znanih združevanj na področju bančništva in na podatkih, s katerimi sem lahko razpolagala na temelju javno dostopnih virov na eni strani, pa tudi z vpogledom v dokumente, ki so mi bili posojeni za potrebe te naloge, seveda s poudarkom, da teh dokumentov – zaradi bančnih skrivnosti – ne morem uporabiti kot vire in da imena bank ne razkrivam, tudi zato, ker so specifike pri združevanju posameznih bank precej različne, bančna sfera pa dodatno regulirana in je zato še bolj občutljiva za navajanje v znanstveno-raziskovalnih delih. V nalogi je tako podan pogled na združevanje bank v slovenskem prostoru z usmerjenostjo v zagotavljanje korporativne varnosti, ki ima močan vpliv na konkurenčno prednost in učinkovitost poslovanja banke. Temelj postavitve ustreznega nivoja korporativne varnosti so vsekakor zakonodaja in ostala regulativa, vpeljava in učinkovito izvajanje metodologije ocenjevanja in obvladovanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala ter postavitev ustreznega poslovnega modela za namen združevanja bank. Celota pravnih, organizacijskih, zakonodajnih, tehničnih in kadrovskih sklopov je izražena v zadnjem delu naloge v poglavju združevanja, s poudarkom na virih, modelu, mejnikih, ciljih in realiziranih učinkih oz. sinergijah. Empirični del predstavlja analizo anketnega vprašalnika in preverjanje postavljenih hipotez s korelacijsko analizo. V zaključku predlagam nekaj ukrepov za vsestransko obogatitev integriranega varovanja združene banke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: banka, združevanje, poslovanje, procesi, tveganja, korporativna varnost, zakonodaja, metodologije, modeli, analize, učinkovitost.
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 3664; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Raziskava v okviru doktorske disertacije vključuje vse predhodno opisane dileme in vprašanja ter na teoretični ravni ponuja odgovore, ki bodo lahko uporabni tako v teoriji kot v praksi. Poleg sociološke analize družbenih vrednot in virov varnostnih groženj, ki med drugim narekujejo učinkovito prilagajanje kazensko procesne zakonodaje, ter podrobne povojne zgodovinske analize predhodnega postopka in uveljavljenih modelov kazenskih postopkov, v študiji podrobno proučujemo in kritično ocenjujemo posamezne faze (policijskega) predkazenskega postopka, pričenši s sprožilno informacijo o kaznivem dejanju (notitia criminis) in posameznimi procesno uveljavljenimi dokaznimi standardi. Sledi izvirna analiza nekaterih neformalnih policijskih ukrepov, zatem nujnih preiskovalnih dejanj, s katerimi policija posega zlasti v osebnostne pravice posameznika, in naposled še prikritih preiskovalnih ukrepov, ki predstavljajo občuten poseg države v človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav tako v raziskavi opozarjamo na dileme in posebnosti tožilskega usmerjanja policijske preiskave, vključujoč izvirno analizo podzakonskega akta, ki ureja njun odnos. V tem delu raziskave je večinoma uporabljena metoda študije primerov, v okviru katere smo poleg različne literature proučili številne domače in tuje judikate ter ugotovitve strnili v jasna izhodišča in jih, upoštevajoč tudi opravljeno mednarodno primerjalno analizo, uporabili za zaključne teze disertacije. Osnovni cilj raziskave je oblikovanje novih znanstvenih spoznanj na obravnavanem področju, z možnostjo implementacije nove kazensko procesne paradigme. Tako na podlagi ugotovitev študije v zaključnem delu doktorske disertacije ponujamo možne rešitve za učinkovitejši predkazenski postopek. Te smo v grobem razdelili na tri skupine. V prvo smo uvrstili izhodišča za snovanje bodočega (pred)kazenskega postopka v okviru sedaj veljavnega mešanega modela ter v ta namen - na podlagi v raziskavi ugotovljenih pomanjkljivosti normativne ureditve in teoretično-praktičnih vprašanj, povezanih s pooblastili policije ter vlogami subjektov predkazenskega postopka - predlagane rešitve strnili v 43 posameznih točk. V drugi dve skupini pa smo uvrstili predloga možnih modelov policijsko-tožilske preiskave, vključujoč oblikovanje osnovnih temeljev za uzakonitev slovenske sodne policije. Pri tem smo zaradi trenutno nejasne smeri dolgoročnega razvoja slovenskega kazenskega postopka v prvem delu nakazali izhodišča za uvedbo sodne policije in policijsko-tožilske preiskave v okviru sedaj veljavnega mešanega modela kazenskega postopka, v drugem pa predstavili možne smernice uzakonitve sodne policije v okviru morebitnega bodočega modificirano adversarnega modela, za katerega je značilna ukinitev sodne preiskave in nadomestitev s tipično policijsko-tožilsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, varnost, policijska preiskava, predkazenski postopek, državno tožilstvo, preiskovalni sodniki, kriminaliteta, kazniva dejanja, policijska pooblastila, disertacije
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 3563; Prenosov: 274
Celotno besedilo (2,82 MB)