21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. Samomorilnost med mladimiMaja Kržišnik, 2018 Opis: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost
namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni
razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov.
Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti
mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena.
Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali
samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in
moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne
znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med
mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja,
in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del
namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih
zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere
pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije.
Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet
v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je
iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj
samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k
njegovi preventivi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1099; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (920,95 KB) |
28. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 715; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
29. Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilovPrimož Rakovec, 2018 Opis: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja.
Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji
dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno
vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti
predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga,
dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in
agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na
agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo
raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje
kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja
vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis
notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki
v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav
agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi
prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor
…), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1146; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,76 MB) |
30. Model varnostne kulture na področju varnosti pacientovSimona Hotujec, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,35 MB) |
