1. Pomen božjega izročila v ustavnih ureditvahMiran Klemen, 2015 Opis: Magistrsko delo Pomen boţjega izroĉila v ustavnih ureditvah obravnava razmerja med religijo in drţavo v sodobnem demokratiĉnem svetu. Razmerje in medsebojni odnosi med religijo in drţavo je tema, ki je vedno aktualna, ne glede na ĉasovni okvir, v druţbah sodobnega ĉasa pa je še posebej prisotna zaradi sekularnosti demokratiĉne pluralne drţave.
V sodobnih druţbah ne bi smelo biti ovir, da si vsak posameznik in druţbene skupnosti ustvarijo ţivljenje takšno, kot menijo, da je zanje najboljše, in da ga posameznik kot ĉlan skupnosti uţiva v vsej svoji polnosti.
Zagotavljanje temeljnih ĉlovekovih pravic in svobošĉin je eden temeljnih postulatov, ki bi moral biti v sodobnem svetu zagotovljen vsakomur. Med te postulate nedvomno spada tudi svoboda do izraţanja vesti in veroizpovedi, ki ne sme biti odvzeta nikomur. Drţava s svojim drţavnim aparatom ne bi smela z nikakršnimi ukrepi in mehanizmi posegati v te pravice posameznika. Sodobne pluralistiĉne drţave morajo s svojimi mehanizmi zagotavljati loĉenost drţave in religije, istoĉasno pa mora drţava zagotavljati pogoje in pozitivno klimo za omogoĉanje širitve veroizpovedi in pravico do izraţanja svobode vesti.
Religija in verske zadeve zagotovo ne spadajo pod ingerenco drţave, drţava pa se mora samoomejevati glede vmešavanja v verske zadeve. V tem smislu ne sme pouĉevati in poveliĉevati, še manj pa zavraĉati nobene ideologije in morale, ki ima svoje temelje v verskih naukih oz. religiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vera, morala, moralne vrednote, etika, svoboda vesti, veroizpoved, božje izročilo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4152; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Skupno premoženje zakoncev – problematika nevpisanih lastninskih položajevKaja Kranjec, 2021 Opis: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1094; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,01 MB) |
