Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih, vodstvenih veščin in vrednot
Dušan Krajnik, 2016

Opis: Poslovni procesi, ne glede na dejavnost posameznih podjetij ali institucij, ki so lahko v zasebni ali državni lasti ali imajo status javno-zasebnega partnerstva, so postali po eni strani zelo preprosti, po drugi strani pa izredno zapleteni. Vse procese pa tako ali drugače upravljajo ljudje, ki imajo različna uporabna znanja, veščine, izkušnje oziroma so za to delo dovolj kompetentni. Poleg zaposlenih z ustreznimi kompetencami je za doseganje dobrih poslovnih rezultatov zelo pomembno, kakšni so v podjetju oziroma instituciji odnosi do zaposlenih oziroma kako se z ljudmi pri delu ravna. Zaradi tega se je v poslovnem svetu že pred mnogimi leti ustalila praksa, da se z različnimi metodami preučuje, meri, podrobno spremlja in analizira organizacijsko klimo, zadovoljstvo zaposlenih z različnimi vidiki dela, vodstvene veščine vodij in delovne vrednote. Merjenja sama po sebi ne bi imela nobenega pomena. Šele primerjave in analize različnih podatkov, ki so bili pridobljeni z merjenji, ter ugotavljanje povezav med navedenimi kategorijami prinesejo dodano vrednost teh merjenj. Dinamika poslovnega življenja v tem stoletju narekuje še posebno skrb, ki jo moramo namenjati ravnanju z ljudmi pri delu. Samo tisti zaposleni, ki so zadovoljni, bodo lahko kakovostno opravljali naložene naloge, sledili viziji in strategiji posameznega podjetja ali institucije in napredovali v poslovnem in v zasebnem svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ravnanje s človeškimi viri, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, vodstvene veščine, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3721; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (995,99 KB)

2.
Digitalna pismenost v prvi triadi osnovne šole
Ksenija Uršej, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: računalniške veščine, digitalna pismenost, osnovne šole, poučevanje IKT, učni načrt
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 3202; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
4.
Ustreznost uporabe oblik telesne sile v policiji
Mojmir Šafarič, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: telesna sila, borilne veščine, rokoborba, policija
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 2300; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (733,12 KB)

5.
Menedžerske igre - delavnica Pristajalna steza
Katja Šimek, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: menedžerske igre, delavnica Pristajalna steza, skupina, veščine
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (833,31 KB)

6.
Most med izobraževanjem in trgom dela
Damjana Gruden, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 921; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Vloga coachinga v menedžmentu: investicija v uspeh
Mira Dim, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: coaching, menedžment, uspešnost, coach, veščine, odnosi med ljudmi
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 728; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Učenje praktičnih veščin v okviru modula Vodenje v naravi v programu Naravovarstveni tehnik
David Celar, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravovarstvo, vodenje v naravi, praktične veščine, turizem
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 742; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost
Eva Murko, 2023

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki. Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Objavljeno: 27.09.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh