1. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 197; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. RAZVOJ MEHKIH VEŠČIN ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVNO USPEŠNOSTMaja Mermolja, 2025, ni določena Opis: V sodobnem delovnem okolju mehke veščine, kot so komunikacija, empatija, timsko delo in
obvladovanje stresa, postajajo ključne za uspešnost organizacij. Čeprav njihov pomen narašča,
številna podjetja njihov razvoj še vedno obravnavajo premalo sistematično. Raziskava
obravnava vpliv razvoja mehkih veščin na zaposlene in poslovno uspešnost v izbranem
podjetju, ki intenzivno vlaga v to področje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili mehke veščine kot dopolnilo tehničnemu znanju in
izpostavili njihovo vlogo pri motivaciji, zavzetosti in zadržanju kadra. V empiričnem delu smo
s pomočjo intervjujev analizirali učinke na poslovno uspešnost.
Rezultati kažejo, da mehke veščine pozitivno vplivajo na zadovoljstvo, motivacijo in
učinkovitost zaposlenih, hkrati pa prispevajo k manjši fluktuaciji in boljši timski dinamiki.
Izkazujejo se kot pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.
Ključne besede: Mehke veščine, poslovna uspešnost, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo pri
delu, zavzetost zaposlenih, fluktuacija kadrov, usposabljanje.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1002,13 KB) |
3. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 249; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,57 MB) |
4. VLOGA ČUSTVENE INTELIGENCE PRI MOTIVACIJI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJUKaja Finec, 2025, ni določena Opis: V sodobnem svetu ljudje preživimo večino dneva na delovnem mestu, zato je za naše počutje ključno, da smo tam ustrezno obravnavani in motivirani. Tudi delodajalci si želijo visoko
motiviranih zaposlenih. Pomembno vlogo pri tem ima čustvena inteligenca, ki poleg umskih sposobnosti pomembno vpliva na delovni proces vseh zaposlenih, zlasti vodij. Uspešni vodje z uporabo čustvene inteligence izboljšujejo delovno okolje, spodbujajo zadovoljstvo in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter ustvarjajo odnose, ki temeljijo na zaupanju in pripadnosti. V okviru raziskave smo v podjetju Prigo preučevali povezavo med čustveno inteligenco in motivacijo zaposlenih. Ugotovili smo, da večina prepoznava pojem čustvena inteligenca, da so bolj motivirani tisti z višjo čustveno inteligenco in da obstaja povezava med motivacijo
zaposlenih ter oceno čustvene inteligence njihovih adrejenih. Višja kot je bila ta ocena, višja je bila tudi motivacija zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo oblikovali smernice za dolgoročno uspešno delovanje podjetja in večje zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: čustvena inteligenca, motivacija zaposlenih, vodenje, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2025; Ogledov: 429; Prenosov: 10
Celotno besedilo (988,15 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri delu : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje smer psihosocialna pomočDarja Bitenc, 2017, diplomsko delo Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno,
da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim
dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj,
so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za
vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto
delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot
tudi z vidika delodajalcev.
V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z
zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri
zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip
temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja
zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je
za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj
najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem
zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi
temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva
temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip
temperamenta bolj primerna določena vrsta dela.
Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2172; Prenosov: 0 |
9. Zaposlovanje invalidov : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeIda Štefanič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na
stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so
človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v
okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje
invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice
do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu
rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače
za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med
katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija
plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod
običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji.
Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih
mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter
zadovoljstvo pri delu.
V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na
področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem
invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1897; Prenosov: 77
Celotno besedilo (516,37 KB) |
10. Kako ustrezna motivacija v podjetju vpliva na poslovne dosežke in storilnost zaposlenihRado Jović, 2021, diplomsko delo Opis: Dandanes podjetja pospešeno tekmujejo na trgu dela in storitev, njihova uspešnost pa je v veliki meri odvisna od tega, kako kakovostno zaposleni opravljajo svoje delo. Za doseganje večje storilnosti zaposleni pogosto potrebujejo različne spodbude, zato je za uspešno doseganje ciljev in uresničevanje vizije podjetja nujno treba najti ustrezen način, ki bo dvignil motivacijo za delo in povečal produktivnost. Pričujoče delo obravnava motivacijo ter motivacijske dejavnike v kontekstu različnih motivacijskih teorij, načine motiviranja zaposlenih in kako različni načini motivacije vplivajo na poslovne dosežke ter storilnost zaposlenih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, če motivacija neposredno vpliva na delovno storilnost zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, nagrajevanje, delovna storilnost, poslovna uspešnost, upravljanje s človeškimi viri
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2021; Ogledov: 2393; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,30 MB) |
