Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Informirana privolitev (informed consent) v medicinskem posegu
Renata Frank, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, zdravnik, pacient
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 3371; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Odškodninska odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti
Alesia Koletič, 2016

Opis: Moderno odškodninsko pravo se ukvarja predvsem s tem, kdaj in kako naj oškodovanec dobi povrnjeno že povzročeno škodo oziroma kako naj se izogne škodi, ki mu grozi. To je predvsem odraz miselnosti, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo je utrpel, ampak naj mu pravo pomaga škodo odpraviti ali ublažiti. Osrednji subjekt odškodninskega prava je oškodovanec in ne povzročitelj škode. Odškodninska odgovornost predstavlja tisto vrsto obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt zavezan drugemu povrniti povzročeno škodo, slednji pa je upravičen od prvega to povračilo zahtevati. Splošne predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene so protipravnost, vzročna zveza ter škoda. Pojasnilna dolžnost zdravnika je zdravnikova dolžnost, da pacientu pojasni njegovo diagnozo, terapijo in način ter prognozo zdravljenja in posledice opustitve zdravljenja. Pacientu je s pravilno izpolnitvijo te zdravnikove dolžnosti zagotovljena ustavna pravica do samoodločbe in možnost, da na podlagi dejstev oblikuje svojo svobodno voljo. Vsebino, obseg, obličnost in trenutek pojasnila predpisuje zakon, vendar pa je pomembno, da zdravnik pojasnilo prilagodi vsakemu pacientu posebej. Zakonsko urejeni so tudi primeri, v katerih pojasnilo ni potrebno. Odškodninsko odgovornost zdravnika je mogoče uveljavljati na dveh temeljih, in sicer, kot poslovno (pogodbeno) ter neposlovno odškodninsko odgovornost (civilni delikt). Meja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je tanka in kot kaže iz primerov sodne prakse se glede tega vprašanja opredeli sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravnik, pacient
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5033; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (816,09 KB)

3.
4.
5.
Pravna ureditev zdravstvenih napak v primerjalnem pravu skozi prizmo ustreznosti varovanja pacientovih pravic
Andreja Strnad, 2023

Opis: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh