1. |
2. |
3. |
4. Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem deluDaša Plesničar, 2012 Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno
med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri
raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi
študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini
študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim,
temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere
organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad
zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih
podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene,
nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da
do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih
opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda
kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, študent, delodajalec, konflikt
Published: 28.07.2021; Views: 993; Downloads: 135
 Fulltext (403,19 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. "Študirati ali delati?" - profil mladih, ki opravljajo študentsko deloJerca Mladenović, 2023 Abstract: Študentsko delo je zelo razširjena atipična oblika zaposlitve, namenjena mladim, ki se šolajo oziroma študirajo. S statusom dijaka ali študenta dobijo dovoljenje, da se vključijo na trg dela in tako že zelo zgodaj začnejo pridobivati prve delovne izkušnje ter oblikovati svojo karierno pot. Mladi so posebej ranljiva skupina, zato jih na trgu dela skrbno varujejo zakoni in predpisi, ki onemogočajo kakršno koli zlorabo. Najpogostejši razlog, da se mladi odločijo za delo v času izobraževanja je možnost, da pričnejo služiti svoj denar in nemalokrat je to celo edini vir, s katerim si pokrivajo stroške študija, študijske literature, morebitne nastanitve in bivanja v katerem od študijskih središč ter eksistence nasploh.
Za lažje razumevanje smo najprej obširno preučili slovenski izobraževalni sistem, ki na sekundarnem in terciarnem nivoju daje mladim podlago za udeležbo na trgu dela. Ugotovili smo, da lahko mladi že pri dopolnjenih petnajstih letih, vzporedno z izobraževanjem, pričnejo tudi s študentskim delom, zato je prvi del naloge namenjen podrobnejšemu spoznavanju tega področja. Ugotovili smo, da gre za priljubljeno in pogosto obliko začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov, ki ima številne prednosti, vendar tudi nekaj slabosti.
Rdeča nit naloge je glavno raziskovalno vprašanje, ki ugotavlja, kakšne so značilnosti oseb, ki se poslužujejo študentskega dela. Zanimalo nas je kako status, smer, stopnja izobrazbe ter spol in starost vplivajo na izbiro študentskega dela. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen profil mladega človeka se najpogosteje odloča za študentsko delo. Analizirali smo 372.280 anonimiziranih napotnic študentskega servisa Mjob, ki smo jih ustrezno razvrstili glede na spol, starost, status, vrsto, smer ter stopnjo izobraževanja, nato pa s statistično analizo preverjali dane hipoteze in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se za študentsko delo v času izobraževanja najpogosteje odloča ženska, starejša od 20 let, redna študentka na dodiplomskem študiju, naravoslovne smeri.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, delo, trg dela, študent, dijak, študentsko delo
Published: 01.07.2023; Views: 263; Downloads: 23
Fulltext (1,74 MB) |
