<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10532"><dc:title>Nezakoniti izbris 1992</dc:title><dc:creator>Mićić,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Ernest	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izbrisani</dc:subject><dc:subject>državljanstvo</dc:subject><dc:subject>suverenost</dc:subject><dc:subject>nezakonitost</dc:subject><dc:subject>kršenje človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>Ustavno sodišče</dc:subject><dc:subject>ESČP</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu bom predstavila izvedbo izbrisa in njegove posledice. Državljani nekdanje republike SFRJ so se leta 1992 znašli ilegalno v Republiki Sloveniji zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Izbris iz registra je botroval izgubi in kršenju številnih človekovih pravic, ki jih bom navedla in opisala v diplomskem delu. Skozi diplomsko delo bom predstavila mednarodno stališče o zadevi in odločanje Ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Namen diplomskega dela je opisati zgodovinsko ozadje, ki je v veliki meri vplivalo na izbris, sam proces izbrisa, predstaviti pravne temelje novonastale Republike Slovenije in na koncu utemeljiti in predstaviti odločitve sodišč, ki so odločala o zadevi. Kot glavne vire pri obravnavanju teme bom uporabljala predvsem Ustavo RS, zakone, kot so Zakon o tujcih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in mednarodne pravne vire, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Listina evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Problem izbrisanih je utemeljilo in rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je uredilo njihov pravni položaj v Republiki Sloveniji in s sodbo vzpostavilo odškodninsko shemo. Primer izbrisanih velja za pomemben primer v sodni praksi, predvsem na področju podeljevanja in urejanja
državljanstva.</dc:description><dc:publisher>[T. Mićić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-05-17 10:09:41</dc:date><dc:type>Delo zaključne refleksije študija</dc:type><dc:identifier>10532</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
