<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10608"><dc:title>Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika</dc:title><dc:creator>Marinkovič,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Letnar Černič,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nedovoljene snovi v športu</dc:subject><dc:subject>WADA seznam v kazenskem pravu</dc:subject><dc:subject>doping</dc:subject><dc:subject>prehranski dodatki</dc:subject><dc:subject>186. člen KZ-1</dc:subject><dc:subject>prepovedane droge</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija z naslovom Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika obravnava nedovoljene snovi v športu s pravnega vidika. Sprva je predstavljena dejanska problematika, ki je povezana z omenjenimi prepovedanimi sredstvi. Disertacija se primarno osredotoča na rekreativni vidik dopinga oziroma uporabe nedovoljenih snovi v športu. Zaradi lažjega razumevanja so deloma razjasnjene tudi ureditve nedovoljenih snovi v športu v izstopajočih športnih zvezah. Kot protiutež za primerjavo so delno obravnavane tudi ureditve klasičnih drog. Osrednji predmet raziskave je raziskan z normativno-dogmatično metodo, s pomočjo katere raziskujemo domače pravne norme. V nadaljevanju je uporabljena primerjalno-pravna metoda, saj je predstavljen pregled različnih pravnih ureditev v tujini. S to metodo so bile raziskane in ugotovljene majhne, a pomembne, odločilne razlike. S sociološko metodo raziskovanja je bilo izvedenih nekaj intervjujev (s tekmovalcem bodibildinga in uporabnikom nedovoljenih snovi v športu, z izvedencem dopinške stroke, z zaposlenim institucije DrogArt). Z vrednotenjsko metodo je raziskana moralna spornost uporabe nedovoljenih snovi v športu in odziv javnosti. Uporaba zgodovinske metode prikaže razvoj nedovoljenih snovi v športu čez čas in kako so temu sledile pravne ureditve. Nazadnje je uporabljena še metoda statistične analize podatkov. S to so preučeni podatki števila uporabe prepovedanih substanc in njihova spornost oziroma oporečnost. Namen raziskave je bil predstaviti problematike nedovoljenih snovi v športu, raziskati nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika s poudarkom na izstopajočih ureditvah, ustreznost WADA seznama za uporabo v kazenskem pravu, ugotoviti podobnosti in razlike med nedovoljenimi snovmi v športu s klasičnimi drogami. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo njeno izvirnost in uporabnost. Disertacija predlaga nekaj koristnih sprememb pravne ureditve na področju nedovoljenih snovi v športu, in sicer: lažji dostop do nadomestne hormonske terapije v Sloveniji, predlog inkriminacije prepovedanih postopkov v športu, ki jih opredeljuje priloga I konvencije enotno na področju EU, vsakoletni sprejem WADA seznama v notranje pravo. V nadaljevanju je predlagana ločitev nedovoljenih snovi v športu in klasičnih drog po nevarnosti in učinkih. Nedovoljene snovi v športu bi morale biti urejene kot privilegirano kaznivo dejanje. Predlagana je tudi uzakonitev mejnih vrednosti (kdaj gre za večjo količino) nedovoljenih snovi v športu. Nazadnje doktorska disertacija potrdi, da je potreben večji nadzor nad prehranskimi dodatki.</dc:description><dc:publisher>Ž. Marinkovič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-21 12:33:48</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>10608</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
