<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13701"><dc:title>Prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci</dc:title><dc:creator>Zamuda,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>nasilje nad zdravstvenimi delavci</dc:subject><dc:subject>zdravstveni dom</dc:subject><dc:description>Uvod: Nasilje v zdravstvenih ustanovah predstavlja resen problem, ki se kaže v fizičnih, psihičnih in pasivno agresivnih oblikah. Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo z nasiljem pacientov in svojcev, kar negativno vpliva na njihovo zdravje ter delovno okolje. Raziskava preučuje pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in pregled domače ter tuje literature iz različnih podatkovnih baz. Analizirali smo raziskave o nasilju v zdravstvu. Empirični del temelji na kvantitativni metodi, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Podatke smo analizirali v programu Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava v Zdravstvenem domu Murska Sobota je pokazala, da je več kot polovica zaposlenih že doživela nasilje, najpogosteje v obliki psihičnega oziroma verbalnega nasilja. Najpogostejši povzročitelji so bili pacienti in njihovi svojci. Fizično in spolno nasilje se pojavljata redkeje. Zaposleni nasilja pogosto ne prijavijo, kar poudarja potrebo po večji institucionalni podpori in preventivnih ukrepih. Razprava: Razprava potrjuje, da so zdravstveni delavci najpogosteje izpostavljeni psihičnemu nasilju, medtem ko sta fizično in spolno nasilje redkejša. Rezultati se ujemajo z domačimi in mednarodnimi raziskavami. Kljub zaznanemu trendu večje izpostavljenosti pri daljši delovni dobi razlika ni statistično značilna. Ključni izziv ostaja ne-prijavljanje nasilja, zato so nujni preventivni ukrepi, podpora in izobraževanja zaposlenih.</dc:description><dc:publisher>M. Zamuda</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-17 14:34:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13701</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
