<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13818"><dc:title>Vpliv skupnostne psihiatrične obravnave na kakovost življenja bolnikov</dc:title><dc:creator>Matečko,	Grega	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salkunič,	Šefik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skupnostna psihiatrična obravnava</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:description>Uvod: skupnostna psihiatrična obravnava je sodoben model, ki se v Sloveniji uveljavlja v zadnjih dveh desetletjih in je usmerjen v celostno podporo osebam z duševnimi motnjami v njihovem domačem okolju. Pomembna je predvsem zato, ker zmanjšuje stigmatizacijo, krepi socialno vključenost in izboljšuje kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vključitev v skupnostno psihiatrično obravnavo vpliva na vsakodnevno delovanje in psihološko dobro pacientov. Metodologija: raziskava je bila izvedena v Centru za duševno zdravje odraslih ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Uporabljena je bila kvantitativna metoda anketiranja, v raziskavo je bilo vključenih 25 bolnikov, starih od 18 do 65 let. Anketni vprašalnik je zajemal oceno kakovosti življenja pred vključitvijo v obravnavo in po njej. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko in primerjalno analizo. Rezultati: ti kažejo, da je 83 % anketiranih po vključitvi v skupnostno psihiatrično obravnavo poročalo o boljši kakovosti življenja. Pri 80 % se je zmanjšal občutek osamljenosti, 92 % pa jih je navedlo, da se je zmanjšala potreba po hospitalizaciji. Večina anketirancev je poudarila tudi boljšo dostopnost storitev in večjo socialno vključenost. Diskusija in zaključek: skupnostna psihiatrična obravnava se je pokazala kot učinkovit pristop, saj pacientom nudi podporo v njihovem naravnem okolju in prispeva k stabilnejšemu duševnemu zdravju. Rezultati potrjujejo pomen integriranih in multidisciplinarnih oblik pomoči ter potrebo po nadaljnjem razvoju in razširitvi tovrstnih programov v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>G. Matečko</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-05-14 14:09:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13818</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
