<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13921"><dc:title>Primerjava nacistične propagande z današnjimi oblikami politične propagande</dc:title><dc:creator>Mohorč,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeretič,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>propaganda</dc:subject><dc:subject>nacistična propaganda</dc:subject><dc:subject>politična komunikacija</dc:subject><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>propagandne tehnike</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava propagando kot pomemben mehanizem politične komunikacije ter analizira njeno delovanje v dveh različnih kontekstih: v obdobju nacistične Nemčije in v sodobnem digitalnem medijskem okolju. Namen naloge je analizirati temeljne propagandne mehanizme ter primerjati propagandne tehnike nacistične Nemčije s sodobnimi oblikami politične propagande. V teoretičnem delu naloga opredeli pojem propagande, predstavi njen razvoj in obravnava ključne teoretične modele, vlogo medijev ter psihološke in sociološke mehanizme njenega delovanja. V nadaljevanju predstavi propagando v nacistični Nemčiji s poudarkom na organizaciji propagandnega aparata, vlogi medijev ter simbolni in psihološki dimenziji propagande ter obravnava sodobne oblike politične propagande v digitalnem okolju, zlasti vlogo družbenih omrežij, algoritmov, personalizacije sporočil in pojavov dezinformacij. Empirični del temelji na primerjalni analizi propagandnih tehnik, zasnovani na analitičnih kategorijah, kot so organizacija in nadzor propagande, mediji in distribucijski kanali, retorične in diskurzivne tehnike, vizualna estetika in simbolika ter psihološki mehanizmi vplivanja, na podlagi katerih so analizirani izbrani primeri nacistične in sodobne propagande. Rezultati kažejo, da se temeljni propagandni mehanizmi niso bistveno spremenili, temveč so se prilagodili novim medijskim in tehnološkim razmeram. V obeh kontekstih prevladujejo poenostavljanje, emocionalizacija, konstrukcija sovražnika ter ponavljanje ključnih narativov. Ključna razlika je v načinu delovanja: nacistična propaganda je bila centralizirana, sodobna pa deluje razpršeno, personalizirano in pogosto prikrito preko digitalnih platform, kjer imajo pomembno vlogo algoritmi. Naloga zaključuje, da sodobna propaganda predstavlja transformacijo zgodovinskih praks.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-28 19:24:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>