<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13938"><dc:title>Higienski pristopi v vzgojno izobraževalni ustanovi</dc:title><dc:creator>Širovnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimec,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>higienski pristopi</dc:subject><dc:subject>higiena rok</dc:subject><dc:subject>diplomirana medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>predsolski otroci.</dc:subject><dc:description>Teoreticna izhodisca: Predsolsko obdobje je kljucno za oblikovanje higienskih navad, saj so otroci zaradi razvojnih znacilnosti in nezrelega imunskega sistema bolj dovzetni za nalezljive bolezni. Higiena v vrtcu zajema osebno higieno otrok, higieno prostorov in igrac ter prehransko higieno, pri cemer je dosledno izvajanje higienskih ukrepov nujno za ohranjanje zdravja otrok. Kljucno vlogo pri izvajanju higienskih praks imajo vzgojiteljice, ki s svojim zgledom, pedagoskimi dejavnostmi, upostevanjem priporocil NIJZ-ja in sodelovanjem s starsi spodbujajo otrokovo zdravstveno vzgojo. Pomemben prispevek h krepitvi higienskih navad predstavlja tudi sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja, kjer diplomirane medicinske sestre s preventivnimi in starosti prilagojenimi delavnicami dodatno podpirajo razvoj zdravih zivljenjsko–higienskih navad pri predsolskih otrocih. Namen raziskave je bil raziskati higienske pristope v vzgojno-izobrazevalni ustanovi predsolskih otrok.

Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji sestih diplomiranih vzgojiteljic, zaposlenih v vrtcu razlicnih starostnih skupin. Zbrani podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo, odgovori intervjuvank pa si bili kodirani in interpretirani. Vzorec je bil priloznostni in je zajemal diplomirane vzgojiteljice iz socialne mreze raziskovalke. Raziskava je potekala oktobra 2025.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da diplomirane vzgojiteljice izvajajo razlicne pedagoske metode, s katerimi predsolske otroke ucijo higienskih navad in skrbijo, da otroci te izvajajo pravilno, starejse starostne skupine pa higienske navade izvajajo tudi samostojno. Otroci higienske ukrepe ucinkoviteje izvajajo, kadar razumejo njihov pomen in so v proces vkljuceni na igriv, interaktiven in vizualno podprt nacin. Vzgojiteljice ob pojavu okuzb sledijo protokolu za obvescanje starsev in organizatorja prehrane in zdravstveno–higienskega rezima, izvajajo dodatne preventivne ukrepe pri preprečevanju sirjenja okuzb. Kot izzive so vzgojiteljice izpostavile prihod bolnih otrok v vrtec in s tem neupostevanje priporocil ob pojavu okuzbe s strani starsev.

Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo diplomirane vzgojiteljice in pomocnice predsolskih otrok pri ucenju in navajanju higienskih navad ter samostojnosti pri njihovem izvajanju. Pomemben dejavnik pri ucenju predsolskih otrok predstavlja tudi sodelovanje vzgojno-izobrazevalne ustanove in Centra za krepitev zdravja. Raziskava je pokazala, da vrtec ob pojavu nalezljivih bolezni sledi jasnim protokolom, ki vkljucujejo preventivne higienske ukrepe in ucinkovito komunikacijo s starsi, kar prispeva k omejevanju sirjenja okuzb. Pomemben del zagotavljanja higienskih standardov predstavlja tudi sodelovanje vrtca z zdravstvenimi ustanovami, pri cemer uspesnost izvajanja higiene ni odvisna le od materialnih pogojev, temvec predvsem od doslednega pedagoskega pristopa in sodelovanja vseh vkljucenih deleznikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-02 15:27:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
