<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13978"><dc:title>VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z RESPIRATORNO ODPOVEDJO</dc:title><dc:creator>Motoz,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kren,	Aljaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>respiratorna odpoved</dc:subject><dc:subject>diplomirana medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>aplikacija kisika</dc:subject><dc:subject>respiratorni sistem</dc:subject><dc:subject>kronična obstruktivna pljučna bolezen.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Respiratorni sistem omogoča izmenjavo plinov med organizmom in zunanjim okoljem ter s tem zagotavlja ustrezno oskrbo tkiv s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Sestavljata ga zgornji in spodnji respiratorni sistem. Respiratorna odpoved je lahko akutna ali kronična ter se klinično kaže kot hipoksemična ali hiperkapnična oblika. Med najpogostejše vzroke za nastanek respiratorne odpovedi sodijo pljučnica, pljučni edem, pljučna embolija (PE), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Diagnostika temelji na klinični sliki, plinski analizi arterijske krvi, pulzni oksimetriji, kapnometriji ter slikovnih preiskavah. Zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, neinvazivno ali invazivno ventilacijo ter ustrezno farmakoterapijo. Pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo ima zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki spremlja vitalne znake, izvaja terapijo, zagotavlja prehodnost dihalnih poti ter sodeluje pri zdravstvenovzgojnem delu in dokumentiranju bolnikovega stanja.Namen raziskave je bil ugotoviti in predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo.

Metode: V raziskavo smo vključili sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, zaposlenih na internističnem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene, oziroma strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege, SpringerLink in MEDLINE smo pripravili vprašanja za intervju, razdeljena na dva sklopa. V raziskavi smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali kvantitativno, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke kodirali in jih interpretirali.

Rezultati: V raziskavi je bil uporabljen namenski vzorec, ki je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov, zaposlenih na internističnem področju najmanj eno leto. V raziskavi je sodelovalo pet žensk in dva moška, starih od 27 do 54 let. Rezultati raziskave kažejo, da intervjuvanci razlikujejo med vrstami respiratorne odpovedi, prepoznajo njeno klinično sliko ter ustrezno ukrepajo ob pojavu. Ugotovljeno je bilo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo zelo pomembna in vključuje predvsem merjenje vitalnih funkcij, opazovanje in spremljanje bolnikovega stanja, izvajanje kisikove terapije, poznavanje in sodelovanje pri neinvazivni ter invazivni ventilaciji, izvajanje higiene respiratornih poti, komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenim timom zdravstvenovzgojno delo ter ustrezno dokumentiranje. Rezultati prav tako kažejo, da je respiratorna odpoved pogosto klinično stanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Intervjuvanci ob tem poudarjajo, da je obravnava takšnih bolnikov lahko čustveno zahteva in stresna, vendar hkrati zahteva strokovnost, hitro prepoznavanje poslabšanja ter ustrezno in pravočasno ukrepanje. 

Razprava: Diplomirane medicinske sestre na internističnem področju dobro poznajo različne oblike respiratorne odpovedi ter načine njihovega zdravljenja. Ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo diplomirane medicinske sestre pri spremljanju bolnikovega stanja, pravočasnem prepoznavanju poslabšanja, izvajanju terapije, sodelovanje pri ventilacijski podpori ter zagotavljanju psihološke podpore bolniku. Raziskava je prav tako pokazala, da se diplomirane medicinske sestre zelo pogosto srečujejo z respiratorno odpovedjo, kar prispeva k njihovim izkušnjam, vendar hkrati poudarja potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju in nadgrajevanju znanja za zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-03 09:16:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13978</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
