<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13987"><dc:title>Primerjava ravnotežja, koordinacije in hitrosti med športno aktivnimi in neaktivnimi otroki v starosti od 8 do 10 let</dc:title><dc:creator>Zalokar,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goubar,	Patricija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>gibalni razvoj</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Gibalni razvoj otrok je pomembno področje fizioterapevtske obravnave, saj razlike v ravnotežju, koordinaciji in hitrosti lahko vplivajo na funkcionalno učinkovitost in kasnejši gibalni razvoj. Namen diplomske naloge je bil primerjati rezultate funkcionalnih testov ravnotežja, koordinacije in hitrosti med športno neaktivnimi otroki, športno aktivnimi otroki, ki se ne ukvarjajo z nogometom, ter otroki, vključenimi v organiziran nogomet. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 55 otrok, starih od 8 do 10 let, 45 je bilo športno aktivnih otrok in 10 neaktivnih otrok. Ravnotežje smo ocenili z enonožnimi testi ter testoma tandemske hoje, koordinacijo z oceno kakovosti izvedbe naloge jumping jack, hitrost pa s cikcak testom. Pri analizi smo upoštevali porazdelitev podatkov in heterogenost skupin, s čimer smo želeli zagotoviti čim bolj primerljivo interpretacijo rezultatov. Rezultati: Statistično značilne razlike so bile ugotovljene pri tandemski hoji naprej in pri koordinaciji, pri čemer so nogometaši dosegali boljše rezultate. To nakazuje, da se pri otrocih, vključenih v organiziran nogomet, verjetno hitreje razvijajo mehanizmi dinamične stabilizacije. Pri statičnih testih ravnotežja in hitrostnem testu med skupinami ni bilo statistično značilnih razlik. Razprava: Rezultati kažejo, da se razlike v gibalnih sposobnostih otrok, starih od 8 do 10 let, glede na športno aktivnost najbolj izrazito kažejo v koordinaciji in dinamičnem ravnotežju. Potrebno je upoštevati omejitve raziskave, kot sta velikost vzorca, zato bi nadaljnje raziskave z večjim vzorcem lahko dodatno pojasnile vpliv vrste in obsega športne vadbe na razvoj posameznih motoričnih sposobnosti.</dc:description><dc:publisher>B. Zalokar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 14:23:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
