<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14051"><dc:title>Ozaveščenost populacije v Občini Šalovci o srčno žilnih-boleznih</dc:title><dc:creator>Žido,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srčno-žilne bolezni</dc:subject><dc:subject>simptomi</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo enega vodilnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in po svetu. Kljub napredku medicine ostaja njihova razširjenost velika. Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo nezdrav življenjski slog, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, stres in dednost. Značilni simptomi, kot so bolečina v prsnem košu, težko dihanje ali omotica, pogosto ostanejo spregledani ali napačno razumljeni. Ozaveščenost o dejavnikih tveganja lahko pomaga pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni in lajšanju le-teh. Eno ključnih vlog pri obravnavi teh bolezni imajo zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. S pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika (1KA) smo med prebivalci občine Šalovci zbrali podatke o njihovi ozaveščenosti glede srčno-žilnih bolezni, dejavnikov tveganja, simptomov in preventivnih ukrepov. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z naključnim vzorčenjem, smo analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: V anketi, ki je zajela 100 prebivalcev, je 85 % anketirancev prepoznalo vsaj tri simptome srčno-žilnih bolezni, kar kaže na osnovno raven ozaveščenosti. Več kot polovica pozna glavne dejavnike tveganja, a zdravstvene delavce kot vir informacij navaja le manjši delež. Kljub prepoznavanju pomembnosti preventive večina ne spremlja redno krvnega tlaka ali holesterola. Več kot 50 % anketiranih podpira dodatna izobraževanja o srčno-žilnih boleznih. Diskusija: Raziskava potrjuje osnovno informiranost prebivalcev o srčno-žilnih boleznih, vendar opozarja na pomanjkanje praktičnega ukrepanja in nizko vključenost zdravstvenega osebja v preventivo. Povečanje dostopnosti informacij in večja vloga medicinskih sester bi lahko izboljšala preventivne navade prebivalcev. Ključna je kombinacija izobraževanja, svetovanja in preventivnega delovanja.</dc:description><dc:publisher>D. Žido</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-06-17 10:56:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>