<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14074"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava zadnjih stegenskih mišic pri nogometaših - pregled literature</dc:title><dc:creator>Vidovšek Galer,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Harej,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fizioterapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>poškodbe zadnjih stegenskih mišic</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>nogometaši</dc:subject><dc:subject>preventive</dc:subject><dc:description>Poškodba zadnjih stegenskih mišic je ena najpogostejših poškodb pri nogometaših. Posebej zaskrbljujoča je visoka stopnja ponovitev poškodb, saj še dodatno podaljšujejo obdobje odsotnosti igralca z igrišča. Ključnega pomena je celostna in sistematična rehabilitacija. Sodobni pristopi v rehabilitaciji temeljijo na kombinaciji različnih fizioterapevtskih metod in tehnik, specifičnih vadbenih protokolih in postopnega vračanja v obremenitev, pri čemer je cilj ne le povrnitev funkcionalnih sposobnosti, temveč tudi dolgoročno varno nadaljevanje športne kariere. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda obstoječe literature predstaviti najučinkovitejše fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo poškodb zadnjih stegenskih mišic pri nogometaših ter predstaviti najučinkovitejše preventivne programe. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pregledom znanstvene literature v časovnem obdobju od 2015 do 2025. Analizirali smo 17 raziskav, ki so preučevale učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri rehabilitaciji zadnjih stegenskih mišic. Najpogosteje so vključevale protokol RICE, ekscentrične vaje, vaje za povečanje moči, gibljivosti, agilnosti, propriocepcije, koordinacije, manualne tehnike. Preučili smo tudi različne preventivne protokole za zmanjšanje poškodb zadnjih stegenskih mišic. Celostna kombinacija kriterijsko zasnovanega procesa, funkcionalnega treninga, postopnega uvajanja ekscentričnih vaj in sodobnih oblik fizikalne terapije so se pokazali kot optimalen pristop za uspešno rehabilitacijo poškodb zadnjih stegenskih mišic. V okviru preventive pa se je kot najbolj učinkovit izkazal večkomponentni kompleksni preventivni program. Učinkovita preventiva v kombinaciji s sistematično in strokovno vodeno rehabilitacijo tako predstavlja ključno orodje za zmanjšanje pogostosti poškodb ter zagotavlja varno vrnitev športnikov v trenažni proces in tekmovalni ritem.</dc:description><dc:publisher>I. Vidovšek Galer</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-06-19 15:44:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14074</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>