<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14080"><dc:title>DOJENJE PO CARSKEM REZU</dc:title><dc:creator>Križaj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Višić,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>carski rez</dc:subject><dc:subject>stik kože na kožo</dc:subject><dc:subject>zdravstvena oskrba</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Dojenje je prepoznano kot optimalni način hranjenja novorojenčka in nudi ogromno kratkoročnih in dolgoročnih koristi tako za zdravje matere kot novorojenčka. Za uspešno dojenje je zelo pomembna dobra vzpostavitev začetnega dojenja. Na uspešno začetno dojenje pomembno vpliva zgodnji stik kože na kožo, ki spodbuja hormonski odziv in posledično laktacijo, ter navezanost matere in novorojenčka. Poleg vaginalnega poroda poznamo tudi carski rez, ki je kirurški poseg, kjer se plod rodi skozi rez trebušne stene in maternice. Poznamo urgentni carski rez, ki se izvede, ko med vaginalnim porodom pride do zapletov, ki morebitno ogrožajo plod ali mater, in elektivni ali načrtovani carski rez, ki se izvede, kadar vaginalni porod predstavlja večje tveganje za plod ali mater. Namen diplomske naloge je preučiti dejavnike, ki vplivajo na uspešnost dojenja, ter intervencije, ki spodbujajo
vzpostavitev dojenja po carskem rezu.

Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne literature ter z analizo virov. Uporabljena je bila domača in tuja literatura, ki smo jo na osnovi izločitvenih kriterijev pridobili v podatkovnih bazah Pubmed, Springer Link, Medline, Science Direct in COBISS ter prek iskalnika Google Učenjak (Google Scholar). Za iskanje smo uporabili naslednje besedne zveze v slovenščini: dojenje, carski rez, stik kože na kožo in zdravstvena nega, v angleščini pa naslednje besedne zveze: breastfeeding,
cesarean section, skin to skin in nursing. Uporabljeni so bili naslednji omejitveni kriteriji: angleški in slovenski jezik, datum objave med 2015 in 2025, recenzirani članki in prost dostop celotnega besedila. Zbiranje podatkov je potekalo decembra 2025. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj vključenih raziskav. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. V
prizma diagramu smo predstavili potek iskanja literature.

Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 11 raziskav. Izbor literature je temeljil na vsebinski ustreznosti. Kakovost zbrane znanstvene in strokovne literature smo določili s pomočjo hierarhije dokazov v znanstvenem raziskovalnem delu. V raziskavo sta bila vključena dva sistematična pregleda literature, dve naključno kontrolirani raziskavi, ena nenaključno kontrolirana raziskava, dve kohortni raziskavi, dve presečni raziskavi, ena kvalitativna raziskava in en pregled literature. Vsebinske kode smo razporedili v štiri kategorije: vpliv carskega reza na dojenje, vplivi stika kože na kožo, strategije za izboljšanje uspešnosti dojenja po carskem rezu in vpliv zdravstvenega osebja na dojenje.

Razprava: Carski rez je povezan s kasnejšim začetkom dojenja, nižjo stopnjo izključnega dojenja in pogostejšim prehodom na kombinirano ali nadomestno hranjenje. Glavni razlogi so predvsem pooperativna oskrba ter ločitev matere in novorojenčka, ki omejujeta zgodnji stik kože na kožo.
Uspešnost dojenja po carskem rezu omejujejo fiziološki in psihološki dejavniki, ki so medsebojno povezani in vplivajo na začetek laktacije in dojenja. Zgodnji stik kože na kožo se izkazuje kot ena pomembnejših strategij pri omejevanju ovir pri dojenju, ki jih prinaša carski rez, saj spodbuja hormonski odziv ter navezanost matere in novorojenčka, ki pozitivno vplivata na uspešnost začetka dojenja.
Pomembno vlogo ima tudi podpora zdravstvenega osebja, ki lahko z aktivno podporo in pomočjo, svetovanjem ter organizacijo oskrbe bistveno izboljša rezultate dojenja. Carski rez sam po sebi ne onemogoča dojenja, vendar je za uspešen začetek in vzdrževanje dojenja potrebna celostna podpora, ki vključuje izobraževanje, usposabljanje in psihološko pripravo na dojenje ter ustrezno organizacijo
zdravstvene oskrbe, ki omogoča zgodnji stik kože na kožo in aktivno podporo pri začetnem dojenju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-20 19:12:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
