<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14111"><dc:title>Doživljanje mater ob prehodu prvorojenca v osnovno šolo</dc:title><dc:creator>Taći,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamut,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karajić,	Emil	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehod v osnovno šolo</dc:subject><dc:subject>materinska izkušnja</dc:subject><dc:subject>starševska identiteta</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>usklajevanje obveznosti</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil poglobljeno preučiti, kako matere doživljajo prehod prvorojenca v prvi razred osnovne šole ter kako ta prehod vpliva na njihovo identiteto, družinske odnose in vsakdanje usklajevanje obveznosti. Izhodišče raziskave predstavlja ugotovitev, da je prehod otroka v šolo v literaturi pogosto obravnavan predvsem z vidika otrokove prilagoditve, medtem ko sta materina perspektiva in širši družinski kontekst manj raziskana, kljub temu da matere v tem obdobju pogosto prevzemajo glavnino organizacijskega in čustvenega dela.

Raziskava je bila izvedena v okviru kvalitativne metodologije in fenomenološkega raziskovalnega pristopa. Podatki so bili zbrani z metodo fokusnih skupin. Izvedene so bile štiri fokusne skupine, v katerih je sodelovalo trinajst mater prvorojencev, ki so v času raziskave zaključili drugi razred osnovne šole. Analiza je temeljila na kvalitativni vsebinski analizi z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem ter sintezo ugotovitev.

Rezultati kažejo, da matere prehod otroka v šolo doživljajo kot večplastno prelomnico, ki vključuje čustveno ambivalentna doživljanja, kot so ponos, skrb, utrujenost, časovna stiska ter reorganizacija vsakdanjih rutin. Prehod pogosto pomeni spremembo materine vloge in povečanje občutka odgovornosti, hkrati pa vpliva na odnose z otrokom, partnerjem in šolo. Pomembno se kaže vprašanje delitve skrbstvenega in organizacijskega dela, saj šolske obveznosti v številnih družinah nesorazmerno prevzemajo matere. Kot ključni blažilni dejavnik se izkaže socialna podpora, kot razširjena družina, partnerska podpora, mreže staršev, medtem ko matere pogrešajo bolj jasno, pravočasno in enotno informiranje, bolj strukturirane uvajalne prakse ter dostopnejšo strokovno podporo. Naloga na podlagi ugotovitev oblikuje priporočila za izboljšanje družbene in institucionalne podpore ob prehodu otroka v osnovno šolo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-30 19:26:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
