<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14112"><dc:title>Čustvena regulacija in soočanje s starševsko vlogo</dc:title><dc:creator>Kodrun,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik Perdih,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustvena regulacija</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>vzgojni izzivi</dc:subject><dc:subject>odnos starš–otrok</dc:subject><dc:subject>psihosocialni razvoj otroka</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vlogo čustvene regulacije staršev pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša starševska vloga. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo opravili raziskavo, s katero smo odgovarjali na vprašanja o tem, s katerimi vzgojnimi izzivi se srečujejo starši, kako se z njimi soočajo ter kakšno vlogo ima pri tem sposobnost regulacije čustev. Zanimalo nas je tudi, kako starši ocenjujejo svojo uspešnost odzivanja v zahtevnih situacijah ter v katerih okoliščinah jim uspe oziroma ne uspe učinkovito uravnavati lastnih čustev. V raziskavo je bilo vključenih deset staršev predšolskih otrok.
Vsebino naloge smo izbrali, ker zgodnji psihosocialni razvoj pomembno določa otrokovo nadaljnje delovanje na kognitivnem, čustvenem in socialnem področju, pri čemer ima kakovost odnosa s starši pomembno vlogo. Pri tem nas je posebej zanimalo, kako je zmožnost čustvene regulacije starša povezana z njegovim delovanjem v odnosu z otrokom. 
Med najpogostejšimi izzivi, s katerimi se srečujejo starši, so se pokazali soočanje z otrokovimi čustvenimi izbruhi, usklajevanje pozornosti med sorojenci ter prilagajanje na stres in spremembe življenjskega sloga. Rezultati kažejo, da staršem pri uspešnem soočanju z izzivi pomembno pomagajo partnerska podpora, razumevanje razvojnih značilnosti otrok ter sposobnost uravnavanja lastnih čustev. Prav tako smo ugotovili, da uspešna čustvena regulacija omogoča bolj premišljeno in konstruktivno odzivanje staršev, kar prispeva k podpornemu odnosu z otrokom ter spodbudnemu okolju za njegov razvoj. Nasprotno pa neuspešna regulacija vodi v impulzivne odzive in manj učinkovite vzgojne pristope, kar negativno vpliva tako na otroka kot na starše.
Pridobljeni rezultati izpostavljajo čustveno regulacijo kot pomembno zmožnost staršev, pri čemer pa ni zanemarljivo, da nanj vplivajo mnogi dejavniki, kot so zadovoljenost fizioloških potreb, stres na delovnem mestu ter kakovost partnerskega odnosa. Rezultatov kvalitativne raziskave ne moremo posplošiti, vendar nam vseeno ponujajo vpogled v povezavo med starševstvom in čustveno regulacijo ter izpostavljajo pomen refleksije in samozavedanja staršev za kakovosten odnos med staršem in otrokom.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-30 19:26:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14112</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
