<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14113"><dc:title>Družinski odnosi in pojav motenj hranjenja med mladostniki</dc:title><dc:creator>Stanišič,	Kali	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šifrar,	Edina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>občutki sramu in krivde</dc:subject><dc:subject>kontrola</dc:subject><dc:subject>družinska dinamika</dc:subject><dc:subject>povezava med prehranjevanjem</dc:subject><dc:subject>stradanjem in čustvovanjem</dc:subject><dc:subject>zasvojenost</dc:subject><dc:description>Živimo v času, ko se, ujeti med televizijske ideale in življenja na družbenih omrežjih, borimo za dobro samopodobo. Motnje hranjenja predstavljajo velik del življenja številnih mladostnikov. Raziskovalni načrt obravnava temo motenj hranjenja pri mladostnikih. Zanimala nas bo povezava med družinskimi odnosi in pojavnostjo motenj hranjenja pri mladostnikih. Tema je za raziskovanje zanimiva in aktualna predvsem zaradi vpliva družbenega okolja, v katerem živijo današnji mladostniki z motnjami hranjenja, obenem pa raziskuje, kako je okolje, v katerem odraščajo, povezano s tveganjem za nastanek motenj hranjenja. Z uporabo strokovne literature bomo utemeljili posamezna pojmovanja motenj hranjenja. Zanimalo nas bo, kako različni avtorji razumejo predispozicije za nastanek motenj hranjenja pri mladostnikih, katere med njimi so najbolj poznane ter kam motnje hranjenja uvrščamo med duševnimi motnjami. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: kje so vidne povezave med odnosi v primarni družini in odnosom do hrane, kakšno vlogo ima samopodoba pri pojavnosti motenj hranjenja, iz česa izhaja ter kako se ovire mladostnikov z motnjami hranjenja razlikujejo glede na dinamiko družine, v kateri so odraščali. V kvalitativni raziskovalni paradigmi smo za zbiranje podatkov izbrali strukturirani intervju, saj lahko z njim raziskavo poglobimo, intervjuvanec pa na vprašanja odgovarja širše. Rezultate zato lažje vrednotimo, z odprtimi vprašanji posamezniku omogočimo varen prostor za izražanje ter tudi možnost, da vprašanje preskoči, če nanj ne želi odgovoriti. Cilj raziskovalne naloge je odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki skušajo razkriti, kdaj se je posameznik srečal z motnjo, kdaj se je je začel zavedati, kakšno povezavo je imela po njegovem mnenju pri tem njegova družina, kako razume notranjo samopodobo v povezavi z motnjami hranjenja ter kako vidi družino kot gradnika te notranje samopodobe.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-30 19:26:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
