Vloga in pomen komunikacijskih preferenc študentov v visokošolskem izobraževanju v SlovenijiKorenjak Kramar, Ksenija (Avtor) Erjavec, Karmen (Mentor) komunikacijske preferencezadovoljstvo študentovvisokošolske institucijeinstitucionalna komunikacijadružbena prisotnostodnosni marketingdigitalna komunikacijaprilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih iDoktorska disertacija obravnava komunikacijske preference študentov kot relevanten analitični konstrukt v okviru sodobnih teorij organizacijske in institucionalne komunikacije ter proučuje njihov vpliv na zadovoljstvo študentov in njihov odnos do visokošolske institucije. Raziskava izhaja iz sistematične analize obstoječih empiričnih in teoretičnih študij, ki komunikacijske procese v visokošolskem prostoru pretežno obravnavajo z vidika funkcionalno-instrumentalnega prenosa informacij, pri čemer so odnosna, afektivna in simbolna razsežnost komunikacije pogosto konceptualno podreprezentirane. Ta raziskovalna vrzel utemeljuje potrebo po proučitvi povezav med komunikacijskimi preferencami, zadovoljstvom in odnosom študentov do institucij. Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim pristopom in deskriptivno metodo. Na podlagi podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med 688 študenti slovenskih visokošolskih institucij, je bila oblikovana empirična podlaga za preučevanje treh osrednjih dimenzij: pogostosti uporabe komunikacijskih kanalov, komunikacijskih preferenc ter zadovoljstva študentov, ki skupaj oblikujejo širši odnos študentov do institucije. Teoretični okvir raziskave povezuje koncepte kakovosti storitev, teorijo družbene prisotnosti in odnosni marketing ter poudarja komunikacijo kot večdimenzionalni proces, ki oblikuje zaznano kakovost, pripadnost in akademsko kulturo. Rezultati kažejo, da komunikacijske preference študentov pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo in odnos do institucije, pri čemer digitalni kanali povečujejo dostopnost, osebna komunikacija pa ostaja ključna za krepitev pripadnosti in vključenosti. Ugotovitve razkrivajo vrzel med pričakovanimi in dejanskimi komunikacijskimi praksami visokošolskih institucij, kar kaže na potrebo po razvoju bolj prilagojenih, segmentiranih in odzivnih komunikacijskih strategij. Disertacija tako prispeva k razvoju teorije tržnega komuniciranja v visokošolskem prostoru ter ponuja aplikativne smernice za načrtovanje komunikacijskih strategij, ki temeljijo na empirično preverjenih preferencah študentov. Na podlagi empiričnih ugotovitev raziskave je kot izvirni znanstveni prispevek oblikovan prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih institucij s študenti. Predlagani model izhaja iz identificiranih komunikacijskih vzorcev in ugotovljene vrzeli med dejansko uporabo komunikacijskih kanalov in komunikacijskimi preferencami študentov. Predstavlja konceptualno nadgradnjo empiričnih rezultatov z namenom izboljšanja komunikacijske učinkovitosti v visokošolskem prostoru. Predlogi za nadaljnje raziskave vključujejo primerjalne analize med državami, proučevanje kulturnih determinant komunikacijskih vzorcev ter raziskovanje vloge umetne inteligence pri razvoju personaliziranih komunikacijskih pristopov v visokem šolstvu.20262026-07-10 19:40:18Doktorsko delo/naloga14210sl