<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14238"><dc:title>Učinek nevrofizioterapevtskih tehnik v kombinaciji z refleksno lokomocijo na variabilnost srčne frekvence pri otroku s cerebralno paralizo: študija primera</dc:title><dc:creator>Novak,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goubar,	Patricija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Katalina Horvatič,	Jelena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>nevrofizioterapevtske tehnike</dc:subject><dc:subject>Vojta terapija</dc:subject><dc:subject>nevroplastičnost</dc:subject><dc:subject>variabilnost srčne frekvence</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna oviranost v otroštvu in je posledica poškodbe ali nenormalnega razvoja možganov. Zgodnja postavitev diagnoze je ključna, saj otroku omogoča čimprejšnjo vključitev v ustrezne terapevtske intervencije. Adekvatne fizioterapevtske obravnave otrok s cerebralno paralizo vključujejo efektivne celostne in individualne pristope, ki dajejo poudarek izboljšanju telesne strukture, funkcije ter hkrati spodbujajo njihovo samostojno participacijo. Metode: Študija primera je vključevala devetletnega dečka s cerebralno paralizo. Med nevrofizioterapevtskimi obravnavami z Vojto terapijo smo z eksperimentalno metodo zbirali kvantitativne podatke srčnega utripa in variabilnosti srčne frekvence. S programskimi orodji smo izračunali povprečne vrednosti preučevanih parametrov v obdobjih pred, med in po intervencijah. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med meritvami smo uporabili analizo variance za ponovljene meritve. Rezultati: Analiza je pokazala statistično značilno razliko (p = 0,002) v vrednostih srčnega utripa med obdobjema pred nevrofizioterapevtsko intervencijo in med njo, natančneje med izvajanjem stimulacije Vojta terapije. V povprečju se je vrednost srčnega utripa med izvajanjem takšne stimulacije znižala za 3,06 udarca/minuto. Hkrati smo ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,008) tudi v vrednostih variabilnosti srčne frekvence. V povprečju se je ta v obdobju med stimulacijo zvišala za 25,54 milisekunde. Razprava: Z raziskovalnim delom smo glede na naš individualni primer dečka s cerebralno paralizo ugotovili, da je izvajanje dotičnih nevrofizioterapevtskih tehnik v kombinaciji z Vojta terapijo imelo takojšen fiziološki učinek. Znižanje vrednosti srčnega utripa in sočasno zvišanje variabilnosti srčne frekvence med stimulacijo nakazujeta ugoden vpliv terapije na avtonomni živčni sistem dečka preiskovanca.</dc:description><dc:publisher>B. Novak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-13 14:55:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14238</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
