<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14297"><dc:title>Učinek tehnik proprioceptivne nevromuskularne facilitacije pri rehabilitaciji subakromialnega utesnitvenega sindroma – pregled literature</dc:title><dc:creator>Sotošek,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>subakromialni utesnitveni sindrom</dc:subject><dc:subject>proprioceptivna nevromuskularna facilitacija</dc:subject><dc:subject>PNF</dc:subject><dc:subject>bolečina v rami</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Subakromialni utesnitveni sindrom predstavlja enega najpogostejših vzrokov bolečine v ramenskem sklepu, zato je izbira ustreznega rehabilitacijskega pristopa ključnega pomena. Vse pogosteje se uporablja fizioterapevtski pristop proprioceptivne nevromuskularne facilitacije (PNF), ki temelji na uporabi diagonalnih in spiralnih gibalnih vzorcev ter tehnik. S pregledom literature smo želeli proučiti učinke tehnik PNF pri rehabilitaciji bolnikov s subakromialnim utesnitvenim sindromom in opredeliti najpogosteje uporabljene tehnike. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled strokovne literature, kamor so bile vključene štiri randomizirane kontrolirane raziskave z oceno ≥ 5/10 na lestvici PEDro. Raziskave smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter so obravnavale uporabo tehnik PNF pri bolnikih s subakromialnim utesnitvenim sindromom. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, ProQuest in COBISS objavljene med letoma 2016 in 2026. Rezultati: Vključitev tehnik PNF v terapevtski program pomembno prispeva k zmanjšanju bolečine, povečanju obsega gibljivosti in izboljšanju funkcionalne sposobnosti zgornjega uda. V raziskavah, kjer so bile uporabljene tehnika ritmični začetek, tehniki zadrži–sprosti in napni–sprosti ter tehnike obratov v diagonalnih vzorcih zgornjega uda, so bile izboljšave večje kot pri terapevtskih programih brez teh tehnik. Največji učinki so bili doseženi pri terapevtskih programih, kjer je bila tehnika PNF vključena kot dodatek h konvencionalni fizioterapiji. Razprava: Na podlagi analizirane literature lahko zaključimo, da tehnike PNF predstavljajo učinkovit in klinično pomemben del rehabilitacije bolnikov s subakromialnim utesnitvenim sindromom. Kljub pozitivnim učinkom pa razlike v trajanju terapevtskih programov, pogostosti obravnav in uporabljenih merskih instrumentih omejujejo neposredno primerjavo rezultatov in poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah z enotnejšimi protokoli.</dc:description><dc:publisher>B. Sotošek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-16 12:28:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>