<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14307"><dc:title>Ozaveščenost populacije glede diabetesa</dc:title><dc:creator>Rajnar,	Sandi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diabetes</dc:subject><dc:subject>ozaveščenost</dc:subject><dc:subject>populacija</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:description>TEORETIČNA IZHODIŠČA: Diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen, za katero je značilna hiperglikemija zaradi motenj v izločanju ali delovanju inzulina, kar vodi do resnih zapletov, kot so kardiovaskularne bolezni in nevropatija. Glavne vrste vključujejo tip 1 (avtoimunski), tip 2 (inzulinsko rezistentni), gestacijski in specifične oblike, kot sta MODY in sekundarni diabetes, z vzroki v genetiki, debelosti in nezdravem življenjskem slogu. METODA: Teoretični del temelji na deskriptivni metodi s pregledom domače in tuje literature iz baz, kot sta PubMed in Google Scholar. Empirični del vključuje kvantitativno-kvalitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom na spletnem orodju 1KA, izvedenim med 25. 7. in 10. 8. 2025 na vzorcu 713 anketirancev. Podatke smo statistično obdelali v Excelu in grafično prikazali, z demografsko analizo in primerjavo ozaveščenosti. REZULTATI: Večina anketirancev (78 %) pozna diabetes, 80 % jih pravilno prepozna hiperglikemijo, 85 % jih pozna tipa 1 in 2, a le 38 % gestacijski tip. Dejavniki tveganja so visoko prepoznani (85 % prekomerna teža, 83 % nezdrava prehrana), preventivni ukrepi pa še bolj (90 % vadba). Demografsko je ozaveščenost višja med ženskami in višje izobraženimi, z 68-% mnenjem, da je informacij dovolj. RAZPRAVA: Rezultati kažejo, da so Slovenci dobro ozaveščeni o sladkorni bolezni, opazno pa je pomanjkanje znanja o gestacijskem diabetesu in pomenu življenjskega sloga pri preprečevanju diabetesa (le 61 % jih redno telovadi). Ugotovitve se ujemajo z literaturo o 60-% svetovni ozaveščenosti, poudarjajo potrebo po ciljnih kampanjah za starejše in manj izobražene. Predlogi vključujejo šolske delavnice in mobilne aplikacije za boljšo preventivo.</dc:description><dc:publisher>S. Rajnar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-17 11:39:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
