<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14316"><dc:title>ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO PODKOLENSKI AMPUTACIJI NOGE</dc:title><dc:creator>Miteva,	Anastasija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saje,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Podkolenska amputacija predstavlja pomemben kirurški poseg, ki bistveno vpliva na pacientovo fizično, psihološko in socialno življenje. Najpogostejši vzroki za podkolensko amputacijo so periferna arterijska bolezen, sladkorna bolezen, kronične okužbe ter travmatske poškodbe. Po amputaciji se pogosto pojavijo različni zapleti, kot so okužbe kirurškega mesta, motnje celjenja rane, fantomska bolečina, bolečina krna in psihološke težave, ki pomembno vplivajo na rehabilitacijo in kakovost življenja pacienta. Ključen del obravnave predstavlja zdravstvena nega, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, nego kirurške rane, obvladovanje bolečine, zgodnjo mobilizacijo ter psihosocialno podporo pacientu in njegovim svojcem. Pri rehabilitaciji in pripravi pacienta na uporabo proteze ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra, saj s kontinuirano edukacijo, podporo in koordinacijo multidisciplinarnega tima pomembno prispeva k večji samostojnosti in uspešnejšemu okrevanju pacienta. Namen diplomske naloge je predstaviti zdravstveno nego pacienta po podkolenski amputaciji ter opredeliti ključne intervencije zdravstvene nege, možne zaplete in vlogo medicinske sestre pri rehabilitaciji in pripravi pacienta na uporabo proteze.

Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom strokovne ter znanstvene literature. Literatura je bila pridobljena iz podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, CINAHL in Google Učenjak. Vključena so bila prosto dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku, objavljena v letih od 2015 do 2025. Uporabljene ključne besede so bile: »amputacija«, »zdravstvena nega«, »medicinska sestra«, »rehabilitacija« in »psihosocialna podpora« ter angleške ustreznice »amputation«, »nursing care«, »nurse«, »rehabilitation« in »psychosocial support«. Pri iskanju literature so bili uporabljeni Boolovi operatorji AND/OR. Po pregledu naslovov, povzetkov in celotnih besedil ter upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih štirinajst enot literature. Postopek izbora literature je bil prikazan s PRIZMA-diagramom.

Rezultati: Analiza izbrane literature je pokazala, da sta najpogostejša vzroka za podkolensko amputacijo sladkorna bolezen in periferna arterijska bolezen, pogosto v povezavi z okužbami in kroničnimi razjedami. Med najpogostejšimi zapleti po amputaciji so okužbe kirurškega mesta, motnje celjenja rane, fantomska bolečina, bolečina krna ter venska trombembolija. Ugotovljeno je bilo, da zgodnja rehabilitacija, fizioterapija, ustrezna priprava krna in uporaba proteze pomembno vplivajo na funkcionalni izid in kakovost življenja pacientov. Ključne intervencije zdravstvene nege vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, oskrbo kirurške rane, zgodnjo mobilizacijo, lajšanje bolečine, edukacijo pacienta in svojcev ter psihosocialno podporo. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri koordinaciji rehabilitacije, spremljanju pacientovega napredka in pripravi na uporabo proteze.

Razprava: Učinkovita obravnava pacienta po podkolenski amputaciji zahteva celosten in multidisciplinaren pristop, pri katerem ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kontinuirane zdravstvene oskrbe. Zgodnje prepoznavanje zapletov, ustrezna nega krna, učinkovito obvladovanje bolečine ter pravočasna rehabilitacija pomembno vplivajo na zmanjšanje zapletov in izboljšanje funkcionalnega okrevanja. Pomemben del zdravstvene obravnave predstavlja tudi psihosocialna podpora, saj se pacienti pogosto spopadajo z depresijo, anksioznostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuirane edukacije, multidisciplinarnega sodelovanja in aktivne vloge medicinske sestre pri rehabilitaciji ter pripravi pacienta na samostojno življenje po amputaciji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-18 18:14:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14316</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
