<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14372"><dc:title>Vloga senzorne integracije pri nevrološki obravnavi hipotonega otroka s senzomotorično (vestibularno – proprioceptivno) disfunkcijo</dc:title><dc:creator>Ugovšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goubar,	Patricija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>senzorna integracija</dc:subject><dc:subject>hipotonija</dc:subject><dc:subject>senzomotorična disfunkcija</dc:subject><dc:subject>razvojno-nevrološka obravnava</dc:subject><dc:description>Hipotonija se pogosto pojavlja skupaj s senzomotorično disfunkcijo. Vpliva na zaznavanje, obdelavo in integracijo senzornih informacij. Namen naše študije primera je bil raziskati vlogo in učinke senzorne integracije pri razvojno-nevrološki obravnavi hipotonega otroka s pridruženo senzomotorično disfunkcijo in ugotoviti vpliv vključevanja elementov senzorne integracije na izboljšanje posturalne kontrole, motoričnega načrtovanja, koordinacije in funkcionalnega delovanja otroka. Metode: V študiji primera smo obravnavali hipotonega otroka s senzomotorično disfunkcijo. Za objektivno ocenjevanje ravnotežja, posturalne kontrole in nadzora gibanja smo uporabili računalniško platformo PhysioSensing, pri čemer smo izvedli teste mCTSIB, RWS in LOS. Kvalitativni del raziskave je vključeval intervju z otrokovo fizioterapevtko. Pridobljene podatke smo primerjali pred začetkom in po zaključku desetih fizioterapevtskih obravnav. Rezultati: Pri mCTSIB testu se je skupni rezultat posturalne kontrole izboljšal za 8,2 %, največji napredek je bil opažen pri stoji na trdni podlagi z odprtimi očmi −19,4 %. Pri testu RWS se je hitrost premikanja težišča povečala za 31,8 % v lateralni in za 26,6 % v sagitalni smeri. Pri LOS testu se je reakcijski čas zmanjšal za 18,8 %, maksimalni doseg izboljšal za 35,7 %, doseg končne točke pa za 54,1 %. To nakazuje boljši nadzor težišča in učinkovitejšo motorično izvedbo. Kvalitativna analiza je pokazala izboljšano proprioceptivno zaznavanje, boljšo kontrolo trupa, večjo stabilnost in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Razprava: Rezultati nakazujejo, da ima vključevanje elementov senzorne integracije pomembno vlogo pri izboljšanju funkcionalnega delovanja otroka s hipotonijo in s pridruženo senzomotorično disfunkcijo. Za bolj podrobno razumevanje učinkov izvedenega pristopa bi bile potrebne dodatne raziskave na večjemu vzorcu otrok.</dc:description><dc:publisher>A. Ugovšek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-03 15:52:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14372</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>