<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=1581"><dc:title>Analiza poslovnega okolja in poslovnih priložnosti na Madžarskem</dc:title><dc:creator>Čigoja,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dubrovski,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovanje z Madžarsko</dc:subject><dc:subject>bilateralno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>PESTEL analiza</dc:subject><dc:subject>madžarske regije</dc:subject><dc:subject>poslovne priložnosti</dc:subject><dc:subject>slovenska podjetja</dc:subject><dc:subject>izzivi in ovire</dc:subject><dc:description>Madžarska je po mnenju strokovnjakov rastoči trg, ki bo tudi v prihodnje ohranjala zdravo gospodarsko rast in politično stabilnost, saj so naslednje predvidene volitve leta 2018. Kljub notranji stabilnosti je zaradi svoje volje znotraj evropskega prostora velikokrat kritizirana s strani Bruslja ter ostalih posameznih držav članic in lahko predstavlja izzive za poslovanje tudi v prihodnje. S strogim politično–ekonomskim režimom, pod taktirko premierja Viktorja Orbána, se je uspešno rešila recesijskega primeža in postaja pravo dinamično, multikulturno okolje. Po drugi strani pa je v percepciji slovenskega gospodarstva nevidna soseda. Tako kažejo tudi statistični podatki ter interes podjetij in posameznikov na raznih poslovnih in kulturnih srečanjih. Je naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica, a zadnja v primerjavi s sosednjo Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Zanimivo je, da je Francija (5. partnerica) pred Madžarsko, njena vrednost blagovne menjave s Slovenijo pa temelji skorajda v celoti na delu z Revozom. Primerjalna vrednost blagovne menjave Slovenije z Madžarsko in drugouvrščeno Italijo je trikratna, v prid slednji. Opazno je, da je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko pod dejanskimi zmožnostmi v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami, zato smo se v diplomski nalogi odločili analizirati madžarski trg. Cilj naloge je bil analizirati obstoječe stanje bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko ter identificirati podjetja, ki poslujejo na trgu. S pomočjo PESTEL analize želimo orisati madžarsko poslovno okolje in njene regije ter izpostaviti posebnosti in značilnosti pri poslovanju. Analizo okolja in sintezo smo podprli z mnenjem podjetij, aktivnih na madžarskem trgu, ki so s svojo subjektivno oceno orisala začetne in glavne ovire pri poslovanju, splošno gospodarsko stanje ter nadaljnje načrte pri poslovanju s slednjo. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo empirične analize primarnih in sekundarnih podatkov, ki so pokazali pozitivne rezultate in identifikacijo poslovnih priložnosti v večih panogah ter nekatere potencialne regije kot priložnost zunaj Budimpešte.</dc:description><dc:publisher>[I. Čigoja]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-08-10 16:00:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>1581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
