<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=1718"><dc:title>Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo</dc:title><dc:creator>Fridl,	Jožefa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jazbec,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tujci</dc:subject><dc:subject>zakon o tujcih</dc:subject><dc:subject>prost pretok oseb in delovne sile</dc:subject><dc:subject>potrdilo o prijavi prebivanja</dc:subject><dc:subject>Evropske direktive</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.</dc:description><dc:publisher>[J. Fridl]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2017-08-31 11:47:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>1718</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
