<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7899"><dc:title>Integracija migrantov</dc:title><dc:creator>Černigoj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Tea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>integracijska politika</dc:subject><dc:subject>prisilni migranti</dc:subject><dc:subject>prosilci za mednarodno zaščito</dc:subject><dc:subject>begunci</dc:subject><dc:subject>mednarodna zaščita</dc:subject><dc:description>Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v 
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija 
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za 
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki 
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati 
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih 
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska 
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje 
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. 
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo 
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda 
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo 
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med 
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri 
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. 
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so 
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu 
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom 
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.</dc:description><dc:publisher>[E. Černigoj]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2021-07-26 13:34:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
