<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7964"><dc:title>Globalizacija in Evropska unija</dc:title><dc:creator>Koražija,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Justinek,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>prebivalci</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje</dc:description><dc:publisher>[P. Koražija]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-07-27 14:19:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7964</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
