<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8018"><dc:title>Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji</dc:title><dc:creator>Čokl,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlakar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metakognicija</dc:subject><dc:subject>kognitivno-vedenjska terapija</dc:subject><dc:subject>upravljanje</dc:subject><dc:subject>nadziranje</dc:subject><dc:subject>metakognitivna regulacija</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja 
teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko 
terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter 
njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje 
krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu 
(2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, 
osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi
obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti 
elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo.
V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz 
teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V 
nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega 
dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje 
kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno 
izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in 
sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. 
Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže 
reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih 
fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali 
njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju 
izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa 
metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.</dc:description><dc:publisher>[J. Čokl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2021-07-28 12:35:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8018</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
