<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8054"><dc:title>Ocena dela in zaupanja do slovenskih institucij v boju proti korupciji</dc:title><dc:creator>Stibilj,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Makarovič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Povh,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>dejavniki</dc:subject><dc:subject>sodišča</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>komisija za preprečevanje korupcije</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga analizira stopnjo zaupanja in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč 
slovenskih državljanov v tri najpomembnejše institucije za boj proti korupciji (sodišča, 
policija in komisija za preprečevanje korupcije) ter jih primerja s samooceno predstavnikov 
navedenih institucij. Sestavljena je iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu sem nakazalmetodološki načrt, ki vsebuje opredelitev uporabljenih 
raziskovalnih metod, na podlagi katerih sem preverjal postavljene hipoteze, izpeljane iz 
raziskovalnih vprašanj. Predstavil sem pojmovno podlago besede korupcija in vse, kar sodi 
zraven tematskega področja. Najprej sem se osredotočil na definicijo besede korupcija, ki je 
problematična zaradi različnosti poimenovanja med institucijami in avtorji, ki jo v svojih 
delih obravnavajo. Sledijo vrste in vzroki korupcije, preprečevanje in odpravljanje korupcije, 
protikorupcijske strategije ter posledice le-te. Četrto poglavje zajema izključno vsebinsko 
področje korupcije v Sloveniji. Temelji predvsem na poročilu komisije za preprečevanje 
korupcije, oceni možnosti razvoja korupcije v Sloveniji, ter predstavitvi slovenskih organov 
in institucij za boj proti korupciji. Temu je dodana še statistika in področje prijav, pogoji 
preprečevanja korupcije, ter slovenska zakonodaja, ki ureja preprečevanje korupcije.Sledi 
empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave. Pri 
kvantitativnem delu sem oceno dela in dejavnike zaupanja v slovenske institucije ugotavljal s 
pomočjo spremenljivk iz raziskave Stališča o korupciji 2009 iz leta 2010, ki jo je izvedel 
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. S pomočjo hipotez sem 
ugotavljal, kako slovenska javnost ocenjuje delovanje institucij za boj proti korupciji, kateri 
so dejavniki, ki vplivajo na negativno mnenje o delu institucij in na to, da je korupcija velik 
problem v Sloveniji. Poleg tega me je zanimalo, kateri izmed institucij anketiranci najprej 
podajo prijavo korupcije. Ko sem izvedel vse statistične analize, sem hipoteze potrdil oziroma 
zavrnil, ter odgovore primerjal s samooceno dela vseh treh institucij iz kvalitativnega dela 
raziskave. Tu sem opravil intervjuje s tremi predstavniki institucij, kar mi je omogočilo 
dodatno širino oziroma pregled nad zastavljeno problematiko. V zaključku diplomske naloge 
sem podal še sklepe in ugotovitve preverjanja postavljenih hipotez ter se opredelil do 
obravnavane problematike.
</dc:description><dc:publisher>[A. Stibilj]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2021-07-28 15:27:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
