<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8097"><dc:title>Institucionalno varstvo kot podjetniški izziv</dc:title><dc:creator>Brglez,	Robi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jelovac,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>dom starejših</dc:subject><dc:subject>poslovni načrt</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in 
institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen 
ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih 
strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje 
bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti 
na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega 
Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji, 
ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega 
varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21. 
stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do 
prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob 
trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih 
stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj 
problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati 
raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so 
pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v 
občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let. 
Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati 
v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko 
dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni 
akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica 
njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih 
vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih 
bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo 
starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri 
vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
</dc:description><dc:publisher>[R. Brglez]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2021-07-29 11:05:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8097</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
