<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok</dc:title><dc:creator>Lomovšek,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronske naprave</dc:subject><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski otroci</dc:subject><dc:subject>razvoj otrok</dc:subject><dc:subject>čas pred zasloni</dc:subject><dc:subject>vpliv tehnologije</dc:subject><dc:subject>demografski vpliv</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 &lt; | ρ | &lt; 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 &lt; ρ &lt; –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 &lt; ρ-kvadrat &lt; 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 &lt; V &lt; 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.</dc:description><dc:publisher>M. Lomovšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-13 15:10:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>11513</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 214775555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
