<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv senzorne integracije na kakovost dnevnega funkcioniranja bolnikov s fibromialgijo</dc:title><dc:creator>Goubar,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Velnar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fibromialgija</dc:subject><dc:subject>senzorna integracija</dc:subject><dc:subject>centralna modulacija</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>senzorna preobčutljivost</dc:subject><dc:description>Sindrom fibromialgija (SFM) označuje kronično difuzno bolečino s povezovanjem patofiziološkega mehanizma z disfunkcijo centralnega in perifernega živčnega sistema. Za ugotavljanje potencialne vloge disfunkcije senzorne integracije pri bolnikih s SFM smo izvedli longitudinalno, randomizirano, eksperimentalno študijo z definiranjem razmerja senzorne modulacijske motnje (MSM) in izražanjem simptomatike SFM v perspektivi odkrivanja učinkovitejše obravnave bolnikov. Namensko izbrani vzorec 182 oseb, razdeljen na testno in kontrolno skupino 104 bolnikov s SFM ter primerjalno skupino 78 zdravih preiskovancev, smo izmerili s FIQ (Fibromyalgia Impact Qusetionnaire), AASP (Adolescent Adult Sensory Profile) in PSS (Perceived Stress Scale). Analizo podatkov smo izvedli z Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis testom ter Wilcoxonovim preizkusom, povezanost ugotavljali s Pearsonovim hi-kvadratom z Likelihood Ratio, zanesljivost preverili s Cronbach alfa koeficientom, faktorsko analizo s Kaiser-Meyer-Olkin in Bartlettovim χ2 preizkusom, vpliv spremenljivk z linearno regresijo in diskriminantno analizo. Bolniki s FM so poročali o več simptomih, povezanih z MSM. Prisotnost in stopnja MSM pri bolnih je znatno višja, statistično pomembna (p &lt; 0,001) v primerjavi z zdravimi osebami. Vpliv posameznih faktorjev MSM je na izražanje simptomatike SFM statistično značilen (p &lt; 0,001), izraža višje zaznavanje stresa in nižjo psihofizično dnevno kakovost življenja bolnikov v primerjavi z zdravimi osebami. Učinek šestmesečne terapevtske intervencije izraža visok vpliv na redukcijo simptomatike SFM, specifično na bolečino, utrujenost, anksioznost in zaznavanje stresa. Razlike s kontrolno skupino so v vseh kategorijah statistično značilne (p &lt; 0,001). Ugotovitve predstavljajo relevantne mejnike o izhodiščih potencialno novega večdimenzionalnega modela v multidisciplinarnem procesu zdravljenja bolnikov s SFM, z namenom izboljšanja s psihofizičnim zdravjem povezane kakovosti dnevnega funkcioniranja.</dc:description><dc:publisher>P. Goubar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-20 16:05:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12477</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.7-009.7(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253942787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
