<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kratkoročna učinkovitost hipoterapije v kombinaciji z razvojno-nevrološko obravnavo na status grobe gibalne funkcije pri osebah z Rettovim in atipičnim Rettovim sindromom</dc:title><dc:creator>Kapel,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Velnar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>groba gibalna funkcija</dc:subject><dc:subject>razvojna-nevrološka obravnava</dc:subject><dc:subject>hipoterapija</dc:subject><dc:subject>multimodalen pristop</dc:subject><dc:subject>nevro-vedenjsko stanje</dc:subject><dc:description>RTT velja za gensko pogojeno razvojno-nevrološko motnjo s progresivno-regresivnim razvojem. Ker gre za kompleksno klinično stanje s številnimi patološkimi stanji, ki se razvijajo skozi štiri razvojne faze, sta spremljanje in vodenje sindroma zapletena, saj gre za številna heterogena stanja. V zdravstveno-medicinski stroki je sindrom deležen dolgoročnega vseživljenskega spremljanja, v sklopu nevrofizioterapije pa znanost izpostavlja večmodalen pristop k (re)habilitaciji. V sklopu naše raziskave smo raziskali učinkovitost hipoterapije v kombinaciji z razvojno nevrološko obravnavo (RNO) pri izboljševanju stanja grobe gibalne funkcije in nevro-vedenjskih stanj sindroma z uporabo lestvic Rett syndrome gross motor scale (RSGMS) in Rett syndrome behaviour questionner (RSBQ). Disertacija prek primerjalne analize učinkov izolirane RNO in kombinacije RNO s hipoterapijo naslavlja vrzel v obstoječi znanstveni literaturi in omogoča vpogled v kratkoročno učinkovitost hipoterapije na status grobe gibalne funkcije žensk z RTT. Z uporabo kvantitativne raziskovalne metodologije smo izvedli kvazieksperimentalno retrospektivno študijo s predtest–potest zasnovo ter kontrolno skupino in ugotovili, da ima kombiniran pristop – hipoterapija z RNO – ugodnejši vpliv na vsesplošno stanje. Vedenjski in nevrološki simptomi, ki so potrjeni z bistvenim znižanjem vrednosti ocen na lestvici RSBQ, nakazujejo, da tovrstna integrirana strategija prinaša celostnejši terapevtski učinek za osebe z RTT. Skupna ocena grobih gibalnih funkcij (merjenih z RSGMS) ni dosegla statistično značilne razlike v primerjavi s samostojnim pristopom RNO, so pa pozitivni trend ter izboljšave v posameznih poglavjih (hoja/stoja in izzivi) pokazatelj, da je kombinirana terapija učinkovita pri dinamičnih motoričnih sposobnostih in zahtevnejših funkcionalnih nalogah. Izsledki disertacije potrjujejo, da hipoterapija predstavlja pomembno dopolnitev k RNO oseb z RTT. Kombinirana intervencija prispeva k napredku na področju grobe gibalne funkcije in nevro-vedenjskega stanja, saj celostno naslavlja kompleksno fenotipsko sliko sindroma. Disertacija odpira prostor za nadaljnje longitudinalne raziskave z večjimi vzorci in v več centrih, ki bi omogočile ovrednotenje dolgoročnih učinkov, zlasti z vključitvijo genske analize za razumevanje specifičnih odzivov.</dc:description><dc:publisher>A. Kapel</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-13 10:22:42</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12904</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.825:798.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 264461315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
