<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Diagnosticiranje celiakije pri odraslem: specifični simptomi, diagnostične metode in vpliv na kakovost življenja</dc:title><dc:creator>Topler,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemec,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zapušek,	Jakob	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celiakija</dc:subject><dc:subject>diagnoza</dc:subject><dc:subject>brezglutenska dieta</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>odrasli bolniki</dc:subject><dc:subject>osveščenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki se pojavi pri genetsko dovzetnih posameznikih po zaužitju glutena – beljakovine, prisotne v pšenici, ječmenu in rži. Imunski odziv povzroči poškodbe sluznice tankega črevesa, kar vodi v moteno absorpcijo hranil in številne zdravstvene zaplete. Zaradi raznolikih in pogosto nespecifičnih simptomov je diagnoza pogosto postavljena z zamudo, kar negativno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Metode dela: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 171 odraslih oseb s potrjeno diagnozo celiakije v Sloveniji. Cilj raziskave je bil proučiti simptome pred postavitvijo diagnoze, vpliv bolezni na vsakdanje življenje in stopnjo ozaveščenosti o bolezni v družbi. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so bili med najpogostejšimi simptomi pred diagnozo napihnjenost (74 %), bolečine v trebuhu (66 %) in driska (53 %). Večina anketirancev je bila diagnosticirana pri gastroenterologu. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, zlasti pri prehranjevanju zunaj doma, potovanjih in psihosocialnem funkcioniranju. Večina sodelujočih ocenjuje, da je splošna ozaveščenost javnosti o celiakiji nezadostna. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da zaradi nespecifičnih simptomov pogosto prihaja do zamude pri diagnosticiranju celiakije. Rezultati poudarjajo potrebo po boljši prepoznavi simptomov s strani zdravstvenih delavcev, večji ozaveščenosti v javnosti in boljši sistemski podpori bolnikom za izboljšanje njihovega vsakdanjega ter psihosocialnega funkcioniranja.</dc:description><dc:publisher>A. Topler</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-26 09:48:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13233</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.341-008.6-053.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269716227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
