<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obvladovanje in zaznavanje akutnega stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea Fakulteta ECM</dc:title><dc:creator>Veber,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goubar,	Patricija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>akutni stres</dc:subject><dc:subject>dihalne vaje</dc:subject><dc:subject>dihanje</dc:subject><dc:description>Akutni stres je razširjen pojav med študentsko populacijo in lahko pomembno vpliva na duševno ter telesno zdravje. Pri obvladovanju stresa se povečuje zanimanje za dihalne vaje, ki dokazano vplivajo na avtonomni živčni sistem in spodbujajo sproščenost. V diplomskem delu smo obravnavali obvladovanje in zaznavanje akutnega stresa med študenti fizioterapije z vključitvijo strukturiranih dihalnih vaj. Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, izpolnjenih pred in po enomesečni intervenciji. V raziskavo je bilo vključenih 20 študentov fizioterapije (eksperimentalna skupina n = 10, kontrolna skupina n = 10), ki so v času študijskega procesa poročali o psihičnem in psihofizičnem počutju ter ozaveščenosti o dihalnih vajah. Rezultati: Na začetku sta bili skupini glede skupne ocene psihičnega stanja primerljivi. Po enem mesecu so se pokazale statistično značilne razlike med skupinama v skupni oceni psihičnega stanja (MWU = 12,000; p = 0,003), pri čemer je bila psihična obremenjenost nižja v eksperimentalni skupini. Na področju psihofizičnega počutja in samoocene splošnega zdravja večjih statistično značilnih razlik nismo ugotovili, so pa opisni podatki nakazovali nekoliko ugodnejši trend v eksperimentalni skupini. Povečala se je tudi ozaveščenost o pomenu dihalnih vaj, pri čemer večina študentov dihanje prepoznava kot pomemben pristop pri obvladovanju stresa. Razprava: Rezultati delno podpirajo hipotezo o ugodnem vplivu strukturiranih dihalnih vaj na akutni stres, vendar zaradi majhnega vzorca, kratkega trajanja intervencije in samoocenjevalnih meritev omogočajo predvsem preliminarne zaključke ter podlago za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>J. Veber</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-11 15:51:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13289</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4-057.875(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 271305731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
