<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost aplikacije epinefrina na različne načine v primeru anafilaktične reakcije – pregled literature</dc:title><dc:creator>Brlek,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salkunič,	Šefik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anafilaksija</dc:subject><dc:subject>anafilaktična reakcija</dc:subject><dc:subject>epinefrin</dc:subject><dc:subject>intramuskularna aplikacija</dc:subject><dc:subject>intranazalna aplikacija</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Anafilaksija je akutna, življenjsko ogrožajoča preobčutljivostna reakcija, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Bistvo nujne obravnave anafilaktičnega šoka je pravočasna uporaba epinefrina, ki z delovanjem na različne adrenergične receptorje blaži življenjsko ogrožajoče simptome. Kljub širokemu strokovnemu soglasju o učinkovitosti epinefrina obstajajo razlike glede najprimernejšega načina njegove aplikacije, pri čemer pa so najpogostejši intramuskularni, subkutani in intravenski pristop. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, s katero smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu raziskave smo uporabili deskriptivno metodo in metodo komparacije, kjer smo primerjali strokovne članke, ki smo jih izbrali. Z metodo sinteze smo združili ugotovitve. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne literature ter jo prikazali z diagramom PRISMA. Rezultati: V okviru diplomskega dela smo prebrali in podrobneje pregledali sto tri članke in ostalo strokovno literaturo. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali sedem virov. Ugotovitve smo predstavili opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, smo ugotovili, da je majhna količina literature iz slovenskega okolja. Smiselne bi bile raziskave v Sloveniji, da bi lahko primerjali rezultate iz tujine.</dc:description><dc:publisher>Ž. Brlek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-02 10:52:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13469</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-056.3:615.357(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273997571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
