Socialna izolacija kot dejavnik tveganja za zdravje starejših odraslihSlapar, Tina (Avtor) Grintal, Barbara (Mentor) socialna izolacijastarejši odraslisocialni stikizdravjeSHAREUvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.T. Burgar20252026-04-15 14:07:54Magistrsko delo/naloga13667UDK: 316.344.7-053.88(043.5)COBISS_ID: 275314691sl