Psihosocialna pomoč poklicnim gasilcemUrbanc, Ajda (Avtor) Stepišnik Perdih, Tjaša (Mentor) Šifrar, Edina (Komentor) poklicni gasilcipsihosocialna pomočpoklicni stresdelo poklicnega gasilcaduševne motnjeRaziskava obravnava doživljanje poklicnega stresa pri poklicnih gasilcih, strategije soočenja, njihov odnos do psihosocialne pomoči ter oblike podpore, ki bi jim najbolj koristile. Na vzorcu desetih poklicnih gasilcev je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, kar je omogočilo razumevanje osebnih, organizacijskih in situacijskih dejavnikov, ki oblikujejo njihovo izkušnjo poklicnega stresa. Rezultati kažejo, da intervjuvanci poklic gasilca uvrščajo med stresen poklic predvsem zaradi alarmiranja, ki velja za glavni dejavnik doživljanja stresa. Alarm se izkaže kot močan akutni stresor s pomembnimi fiziološkimi posledicami. Obremenjujoči dejavniki so tudi vožnja na intervencijo ter zahtevne intervencije, kot so prometne in železniške nesreče, nesreče z vključenimi otroki, samomori in poškodbe sodelavcev. Pri soočenju s poklicnim stresom poklicni gasilci največji pomen pripisujejo pogovoru, zlasti s sodelavci ali ožjimi družinskimi člani, čeprav so do njih glede prenosa informacij bolj zaščitniški. Pri soočenju s stresom pomagajo tudi športne aktivnosti, omenjen je bil tudi pogovor s sodelavci ob alkoholu. Kljub poznavanju tehnik sproščanja jih večina v praksi ne uporablja, strokovne psihološke pomoči pa doslej ni koristil nihče. Znanje o duševnih boleznih in poklicnem stresu se izkazuje kot pomanjkljivo, čeprav je med poklicnimi gasilci PTSM zelo razširjena. Intervjuvanci ocenjujejo, da bi bili najučinkovitejši načini podpore razbremenilni pogovori, ki bi se izvajali po potrebi oziroma po posebej zahtevnih intervencijah. Enotne opredelitve oblike podpore zaradi raznolikih stališč in želja ni mogoče podati. Prav ta raznolikost nakazuje smiselnost ponujanja psihosocialne pomoči v več različnih oblikah, s čimer bi bilo mogoče širše vključevanje poklicnih gasilcev ter upoštevati njihove različne potrebe, preference in stopnjo pripravljenosti za sodelovanje. Kot koristne ocenjujejo tudi seminarje o duševnem zdravju, boljše organizacijske pogoje, prostorsko prenovo ter krepitev medsebojnih odnosov znotraj ekipe.20262026-04-15 19:24:28Magistrsko delo/naloga13676VisID: 34185sl