<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Financiranje nevladnih invalidskih organizacij: študija primera Društva Vita in Centra Korak</dc:title><dc:creator>Perko,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandiloska Jurak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>invalidsko varstvo</dc:subject><dc:subject>financiranje NVO</dc:subject><dc:subject>institucionalna podpora</dc:subject><dc:subject>finančna vzdržnost</dc:subject><dc:description>Nevladne organizacije (NVO) na področju invalidskega varstva v Sloveniji predstavljajo pomemben del sistema socialnih storitev, saj izvajajo programe v javnem interesu, ki so umeščeni v reguliran institucionalni okvir. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno od javnih in institucionalno pogojenih virov financiranja, kar odpira vprašanja stabilnosti, ranljivosti in dolgoročne vzdržnosti. Namen naloge je analizirati finančno strukturo in podporne mehanizme izbranih invalidskih nevladnih organizacij ter ugotoviti, kako institucionalni okvir in struktura financiranja vplivata na njihovo delovanje.

Empirični del naloge temelji na primerjalni analizi Društva Vita in Centra Korak, Kranj v obdobju 2020–2024. Raziskava pokaže, da se Društvo Vita pretežno financira prek razpisno pogojenih javnih sredstev, kar omogoča vsebinsko prilagodljivost, hkrati pa povečuje negotovost pri dolgoročnem načrtovanju. Center Korak, Kranj pa deluje v okviru institucionalnega financiranja socialnovarstvenih storitev, kar zagotavlja večjo stabilnost in kontinuiteto izvajanja programov, vendar omejuje razvojno fleksibilnost zunaj normativno določenih okvirov.

Analiza potrjuje, da finančna vzdržnost invalidskih nevladnih organizacij ni odvisna zgolj od notranje organizacijske učinkovitosti, temveč predvsem od njihove institucionalne umeščenosti, značilnosti javnofinančnih podpornih mehanizmov ter vloge lokalne podpore in socialnega kapitala. Dopolnilni lokalni viri in partnerstva ne nadomeščajo sistemskega financiranja, temveč delujejo kot nadgradnja obstoječim podpornim mehanizmom.

Zaključek naloge poudarja, da enoten model financiranja ne more ustrezno nasloviti raznolikih potreb invalidskih nevladnih organizacij. Dolgoročna vzdržnost je rezultat uravnoteženja med stabilnostjo institucionalne podpore in prilagodljivostjo delovanja v lokalnem okolju, kar odpira prostor za nadaljnje razprave o razvoju diferenciranih podpornih pristopov v javnem interesu.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-18 19:24:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13708</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
