<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Materialno varstvo filmskega arhivskega gradiva na filmskem traku</dc:title><dc:creator>Marinko,	Roman	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodopivec,	Jedert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhiv</dc:subject><dc:subject>film</dc:subject><dc:subject>varstvo filmskega gradiva</dc:subject><dc:subject>digitizacija filmov</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna hramba</dc:subject><dc:description>Filmski arhivi hranijo filmsko arhivsko gradivo. Doba svetovnega filma se je začela leta 1895 v Franciji, slovenskega filma pa leta 1905 s prvimi posnetki dr. Karola Grossmanna. Do današnjih dni se je v Slovenskem filmskem arhivu zbralo, evidentiralo in strokovno obdelalo približno 13.000 filmskih naslovov. 90 odstotkov filmskih vsebin je še vedno na filmskem traku. Najbolj ogrožene so filmske arhivske vsebine na trakovih nitratne filmske osnove, saj je v osnovi podvržen propadanju, hkrati pa je lahko še zelo vnetljiv in eksploziven, kar pomeni veliko nevarnost samovžiga. Acetatna filmska osnova je še vedno gorljiva, vendar gori s tlenjem. Poliestrska filmska osnova je izredno žilava in se nerada strga. Zaradi svoje žilavosti je velikokrat povzročitelj poškodb filmske projekcijske opreme. Digitalna tehnologija in film se zdita v nekem trenutku idealna rešitev za filmske težave na filmskem traku, vendar se lahko vzporednice ene in druge produkcije vlečejo le navidezno. Izkušnja gledalca pri klasični projekciji filmov na filmskem traku se popolnoma razlikuje od digitalne. Zatemnitev presvetlitev posamezne sličice in projiciranje slik na platno v hitrosti 24 sličic na sekundo sta povsem drugačna projekcijska izkušnja od projekcije digitalne filmske kopije DCP (angl. Digital Cinema Package). Trik očesa (peristenca) se pri klasični filmski projekciji nekako v ozadju čuti, medtem ko pri digitalni projekciji tega ni. Vse deluje nekako bolj gladko in sterilno. Digitizacija in digitalna restavracija filmskih vsebin omogočata širšo dostopnost filmskega arhivskega gradiva in neke vrste materialnega varstva filmskega arhivskega gradiva. Z digitalno restavracijo so mogoči postopki restavriranja, ki jih pri klasičnem restavriranju filma nismo imeli.</dc:description><dc:publisher>R. Marinko</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-07 15:41:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13780</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 930.25(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277426691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
