<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv tehnološkega stresa na izgorelost v slovenskih tehnoloških podjetjih</dc:title><dc:creator>Uršič,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ljubotina,	Predrag	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnološka podjetja</dc:subject><dc:subject>digitalizacija</dc:subject><dc:subject>tehnološki stres</dc:subject><dc:subject>tehnološki stresorji</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava pojav tehnološkega stresa in izgorelosti v velikih tehnoloških podjetjih v Sloveniji. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi domače in tuje literature opredelili stres kot psihosocialno tveganje, predstavili razliko med eustresom in distresom ter pojasnili tehnološki stres kot posebno obliko stresa, povezano z digitalizacijo delovnih procesov. Podrobneje smo opisali glavne dimenzije tehnološkega stresa (tehnološka preobremenjenost, invazija, kompleksnost, negotovost in ogroženost), njihov vpliv na dobro počutje zaposlenih ter povezavo z izgorelostjo. Obravnavali smo tudi model delovnih zahtev in virov (JD-R), vlogo kakovostnega preživljanja prostega časa ter posebnosti digitalne preobrazbe v tehnološko usmerjenih podjetjih v Sloveniji.
V empiričnem delu smo z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi uveljavljenih merskih lestvic, raziskali pojav tehnološkega stresa in izgorelosti med režijskimi zaposlenimi v izbranih velikih tehnoloških podjetjih. Anketiranje je potekalo po platformi 1KA. Zbrane podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo in neparametričnimi testi razlik. Rezultati kažejo, da zaposleni v povprečju doživljajo izrazitejšo tehnološko preobremenjenost, hkrati pa kronični tehnološki stres pomembno sovpada z višjo ravnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da uvajanje nove tehnologije pogosto prispeva k poslabšanju medsebojnih odnosov in zmanjšanemu občutku kompetentnosti zaposlenih, medtem ko lahko prenehanje uporabe stare digitalne opreme okrepi občutek neustreznosti. Analize niso potrdile statistično pomembnih razlik v doživljanju tehnološkega stresa glede na spol in stopnjo izobrazbe, kar kaže, da digitalne zahteve podobno obremenjujejo različne skupine zaposlenih. Kronični tehnološki stres se je izkazal za značilno povezanega z manj kakovostnim preživljanjem prostega časa in dopusta. Ugotovitve nakazujejo, da je za zmanjšanje tveganja za izgorelost ključno, kako organizacije vodijo procese digitalne preobrazbe, podpirajo zaposlene pri uvajanju novih tehnologij ter krepijo ravnovesje med delom in prostim časom.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-12 19:24:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13793</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34198</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
