<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava uporabljenih teoretičnih modelov zdravstvene nege v domovih za starejše v Sloveniji in Avstriji</dc:title><dc:creator>Zadravec,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposleni v zdravstveni negi</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>modeli zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Teoretični del: Diplomsko delo obravnava primerjavo uporabe dveh teoretičnih modelov zdravstvene nege – modela Virginie Henderson in modela Monike Krohwinkel – v enem izmed domov za starejše v Sloveniji in Avstriji. Namen naloge je bil primerjati uporabo obeh modelov v praksi, opredeliti njihove prednosti in omejitve ter analizirati razlike med uporabo obeh modelov v teoriji. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda, v raziskovalnem delu pa smo se odločili za kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo zaposlene v zdravstveni negi, ki so zaposleni v domovih za starejše v Prekmurju in avstrijskem Štajerskem. Vzorec je bil 100 anket. Rezultati: Pridobljeni podatki so pokazali, da je v Sloveniji še vedno prevladujoč model Virginie Henderson, ki se v zadnjem obdobju postopno dopolnjuje z uvajanjem modela M. Gordon. V Avstriji je bolj uveljavljen model Monike Krohwinkel, prilagojen lokalnemu kontekstu. Rezultati anketnega vprašalnika so potrdili razlike v percepciji in uporabi modelov med zaposlenimi v obeh državah; v Sloveniji je pristop zaposlenih v zdravstveni negi bolj osredotočen na pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, v Avstriji pa se več poudarka namenja celostni in partnerski obravnavi med pacientom in zaposlenimi. Razprava: Potrjuje, da oba modela ponujata ustrezno strokovno osnovo za izvajanje kakovostne zdravstvene nege, vendar se njuna praktična uporabnost razlikuje glede na organizacijski in kulturni kontekst. Hipoteze niso bile potrjene, čeprav so bila določena odstopanja, ki jih pa ni bilo mogoče dokazati. Zaključek: Poznavanje in kritična uporaba različnih modelov zdravstvene nege pomembno prispevata k izboljšanju kakovosti uporabe modelov v praksi, predvsem v domovih za starejše občane.</dc:description><dc:publisher>L. Zadravec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-05-13 11:06:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13794</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083:364-54-053.9(497.4+436)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277987075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
