Diplomatski spomini Ivana Švegla in Bogumila Vošnjaka - primerjavaHodak, Primož (Avtor) Jazbec, Milan (Mentor) Ivan ŠvegelBogumil Vošnjakdiplomatski spominidiplomatska etikadiplomatsko delovanjepolitično delovanjeosebnostne lastnostivrednotepostmoderna diplomacijaMagistrsko delo z naslovom Diplomatski spomini Ivana Švegla in Bogumila Vošnjaka – primerjava, obravnava diplomatsko in politično delovanje, osebnostne značilnosti in izražanje vrednot pomembnih dveh slovenskih diplomatov, ki sta v času pred, med in po prvi svetovni vojni vplivala na združevanje Južnih Slovanov habsburške monarhije s Slovani kraljevine Srbov ter pripomogla ustvarjati novonastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osrednje raziskovanje temelji na primerjavi njunih diplomatskih spominov, zapisanih v avtobiografskih, biografskih ter strokovnih zgodovinskih virih, pri čemer je uporabljena kombinacija primerjalne, zgodovinske in analitične metode. Dr. Ivan Švegel je bil predstavnik uradne diplomacije Avstro-Ogrske monarhije, kjer je deloval v okviru bilateralne in multilateralne diplomacije ter kasneje kot politik, diplomat in minister v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev ter Kraljevini Jugoslaviji. Medtem ko je dr. Bogumil Vošnjak najprej deloval kot politični aktivist in snovalec jugoslovanske ideje v Jugoslovanskem emigrantskem odboru, kjer je zastopal neuradno diplomacijo novo nastajajoče države, je po prvi svetovni vojni deloval kot diplomat in politik. Švegel je diplomacijo dojemal kot profesionalno dejavnost, ki temelji na protokolu, lojalnosti in integriteti. Svetovno politiko je interpretiral kot usmerjeno k podpori državnih interesov, kjer so moralna načela pomembna, a podrejena državnim ciljem in novemu svetovnemu redu. Vošnjak pa je diplomacijo razumel kot etično poslanstvo, namenjeno narodni osamosvojitvi in mednarodni pravičnosti. Bil je kritičen do konservativnih diplomatskih krogov, svetovno politiko pa je dojemal kot preračunljivost in interesno usmerjeno odločanje vodilnih držav tistega časa. Oba diplomata in politika sta se kot člana skupne delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev srečala tudi na Pariški mirovni konferenci, kjer sta si prizadevala za združitev vseh slovensko govorečih Slovanov v eni državi. Primerjava osebnostnih lastnosti in vrednot obeh razkriva razlike med realističnim, institucionalno usmerjenim dr. Ivanom Šveglom in idealističnim dr. Bogumilom Vošnjakom kot zagovornikom narodne pravičnosti. V zaključku magistrsko delo predstavi kontinuiteto njunih vrednot in etičnih načel v postmoderni diplomaciji, kjer kljub tehnološkim in političnim spremembam ostajajo integriteta, etična komunikacija in odgovornost do skupnega dobrega temeljne vrednote za diplomatsko delovanje.P. Hodak20262026-05-14 13:22:54Magistrsko delo/naloga13816UDK: 341.7/.8(043.2)COBISS_ID: 273615619sl