Socialna izolacija starostnika: vloga diplomiranega zdravstvenika pri prepoznavanju in zmanjševanju posledic osamljenostiDžananović, Haris (Avtor) Leskovic, Ljiljana (Mentor) prepoznavanjestrokovni ukrepiusposobljenostzdravstvena nega.Izhodišča: Socialna izolacija in osamljenost sta v sodobni družbi vse pogostejši in izrazitejši težavi, ki preraščata v resen javnozdravstveni in družbeni problem. Diplomirani zdravstvenik ima pri obravnavi osamljenosti in socialne izolacije starostnika ključno vlogo na več ravneh. Namen raziskave je proučiti vlogo diplomiranega zdravstvenika pri prepoznavanju ter zmanjševanju posledic osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih. Metoda: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s tehniko anketiranja. Anketni vprašalnik je bil sestavljen na osnova pregleda literature. Vzorec je bil namenski, in sicer 107 diplomiranih zdravstvenikov na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ki nudijo ali so nudili zdravstveno oskrbo starostnikom. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete 1KA po metodi snežne kepe. Raziskava je bila izvedena januarja 2026. Rezultati: Rezultati kažejo, da starostniki po oceni anketiranih najizraziteje pogrešajo družbo bližnjih oseb, predvsem svojcev in prijateljev, ki jim zaupajo in se nanje lahko oprejo v obdobjih stiske. Diplomirani zdravstveniki najpogosteje poročajo o ukrepih, usmerjenih v empatično komunikacijo, vzpostavljanje zaupanja ter aktivno spodbujanje vključevanja starostnikov v družabne aktivnosti, tudi kadar so prisotni nezaupljivost, umik ali apatija. Anketirani ocenjujejo, da pri obravnavi delujejo etično in sočutno, zagotavljajo zaupnost, spoštujejo dostojanstvo starostnika ter k temi osamljenosti pristopajo občutljivo. Kljub temu se je pokazalo, da anketirani redkeje uporabljajo standardizirana orodja za merjenje osamljenosti ali socialne izolacije in da se ne ocenjujejo kot zadostno usposobljeni za sistematično ocenjevanje tega področja. Razprava: Ugotovitve nakazujejo potrebo po dodatnem razvoju kompetenc diplomiranih zdravstvenikov, zlasti na področju standardizirane ocene osamljenosti in socialne izolacije ter izbire ciljno usmerjenih intervencij. Za nadaljnje raziskovanje priporočamo študije, ki bi iz perspektive starostnikov opredelile, katere aktivnosti jih najbolj učinkovito spodbujajo k druženju in aktivnemu vključevanju v skupnost. Takšna spoznanja bi omogočila bolj prilagojeno načrtovanje intervencij in okrepila učinkovitost strokovnih ukrepov v praksi.20262026-06-02 16:20:28Diplomsko delo/naloga13952VisID: 24942COBISS_ID: 274903299sl