<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POMEN  DELEGIRANJA NALOG ZA KAKOVOSTNO DELOVANJE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE</dc:title><dc:creator>Strmole,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delegiranje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena organizacija</dc:subject><dc:subject>kakovost oskrbe</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Teoretični del diplomske naloge obravnava povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja zdravstvenih organizacij. Delegiranje je opredeljeno kot proces, pri katerem vodja prenese določene naloge na člane ekipe, pri čemer ohrani odgovornost za končni rezultat. Poudarjen je pomen delegiranja kot orodja za učinkovito razporeditev dela, racionalno rabo kadrovskih virov ter izboljšanje varnosti in kakovosti oskrbe pacientov. Teoretični okvir vključuje opredelitev organizacijske strukture javnih zdravstvenih institucij v Sloveniji, pomen kompetenčnega pristopa, komunikacije in vodenja ter mednarodne standarde kakovosti (ISO 9001, EFQM, ZZKZ). Delegiranje je obravnavano kot ključni element kulture kakovosti in učinkovitega timskega dela. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja organizacije.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi zdravstvenimi delavci različnih profilov in hierarhičnih ravni, ki se pri svojem delu redno srečujejo z delegiranjem nalog. Instrument je vključeval kombinacijo 10-stopenjske Likertove lestvice in vprašanj odprtega tipa, kar je omogočilo pridobitev kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Teoretični del je bil podprt z znanstveno literaturo iz baz PubMed, COBISS in univerzitetnega repozitorija ter s pravnimi akti s področja kakovosti v zdravstvu.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so intervjuvanci dobro seznanjeni s standardi kakovosti (povprečna ocena 8/10) in da delegiranje pozitivno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe (8,7/10). Delegiranje je povezano z nižjo stopnjo stresa pri delu, medtem ko večje število članov ekipe in kompleksnejše naloge povečujejo odgovornost vodij. Udeleženci so izpostavili, da jasno razdeljene naloge izboljšajo pretočnost dela, zmanjšajo število napak in omogočajo, da se zaposleni osredotočijo na naloge, ki ustrezajo njihovim kompetencam. Med najpogostejšimi ovirami so navedli pomanjkanje komunikacije, nezadostno usposobljenost in strah pred izgubo nadzora.
Razprava: Analiza potrjuje, da učinkovito delegiranje pozitivno vpliva na počutje zaposlenih, zmanjšuje izgorelost in prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Ključna vloga vodij je v usklajevanju dela, nadzoru nad izvedbo in ohranjanju odgovornosti za rezultate tima. Delegiranje je učinkovito le, če je podprto s standardiziranimi postopki, jasnimi komunikacijskimi kanali in stalnim izobraževanjem. Raziskava poudarja potrebo po oblikovanju organizacijske kulture zaupanja, sistematičnih protokolov in podpornih mehanizmov za preprečevanje preobremenjenosti vodij. S tem delegiranje postane temelj za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih organizacij.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-03 09:16:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13974</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25023</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
